» »

potovanje po vesolju

potovanje po vesolju

«
1
2

Lion29 ::

vceraj sem gledal dokumentarec stephena hawkinga:
stephen hawking's universe : time travel

(ce niste se pogledali teh njegovih dokumentarcev toplo priporocam, miniserija v 3 delih, super nareto, nic kaj pretirano novega... ampak sploh za laike je super)

torej ko je razlagal, kak bi lahko potovali v prihodnost je predstavil eno ogromno vesoljsko ladjo, ki ima ogromen pogon in pospesuje in pospesuje in bi lahko v 6-ih letih prisli na hitrost 99% svetlobne...

zdaj imam eno konkretno vprasanje...

kako pr hudico lahko raketni pogon deluje v vesolju???

namrec kolkr jaz vem, oz. kolkr si predstavljam (mogoce se motim).... tej pogoni delujejo (na Zemlji) tako, da imajo znotraj explozije, ki povzrocijo thrust... torej izpodriva zrak in se tako od zraka odriva...

v vesolju ni zraka! je vakum... torej ni upora... kako se lahko od necesa odrivas??

to me res zelo, zelo zanima...

kot drugo, me zanima, kako se lahko ustavis??? kako lahko zabremzas neko raketo, ce ni nicesar da bi lahko ustvaru upor... predstavljam si deino tako, da bi raketni pogon zalaufal backwards... ampak (spet na 1. tocko)

kot tretje... kako pr hudicu se ob tako vlki hitrosti lahko uspesno izogibas vsem nebesnim telesom, da nebi poskodovali vesoljske ladje??? sej vem, da je vesolje prostrano in da je ogromno praznine... ampak ce ti potujes tako hitro se ne mores izogibati delcem


any thoughts?
Frontend UI/UX developer

Meizu ::

Ne, rakete ne poganja motor, ki zrak odriva, temveč raketo poganja moč izpušnih plinov ki se iz motorja izloča v nasprotni smeri poti projektila. Torej sila izpušnih plinov povzroča potisk.

Lion29 ::

hm... ne stekam... lahko to malo bolj poljudno in opisno orises?
Frontend UI/UX developer

Meizu ::

Rocket engine @ Wikipedia

Mislim, da če tole prebereš ti bo večina stvari jasnih :) Če ti kaj ni jasno pa vprašaj.

Lion29 ::

torej ce prav razumem, ta raketni pogon ustvari najprej en plin od katerega se potem odrine, ne?
Frontend UI/UX developer

dzinks63 ::

Vikking ::

Lion29: razlika med ptičom in letalom. Da bi ptič deloval podobno raketi, bi moral kar dobro konstantno prdet.

Meizu ::

Vikking je izjavil:

Lion29: razlika med ptičom in letalom. Da bi ptič deloval podobno raketi, bi moral kar dobro konstantno prdet.


Hahaha :)

Hja no, domača primerjava :D

Torej ptič bi imel ekvivalentno strukturo pogona raketi, če bi konstantno prdel ja. In tale prdec, bi zaradi neke mase in hitrosti potovanja v nasprotno smer ptiča, le-tega poganjal naprej.

Edit: Malce tiskarskega škrata pa to... :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Meizu ()

gzibret ::

Problem manervriranja in potovanja po vesolju je ta, da moraš nujno nekaj vžt nazaj, da greš ti naprej. Jaz zalužam kamen naprej in zaradi tega se začnem gibat nazaj. No, tega ne morem delat v nedogled, ker kaj kmalu zmanjka kamenja (goriva)....

Druga opcija je manevriranje s pomočjo gravitacije planetov, ampak tudi tukaj moraš vedno korigirat svojo tirnico, tako, da si tudi tukaj kaj kmalu ob vse "kamenje.
Vse je za neki dobr!

Matev ::

raketa v vesolju leti zato ker spušča maso iz izpuha

in se ne odriva od tega izpuha

ampak sam izpuh povzroči da se dve telesi (ladja in melekule izpuha odrivajo en od drugega)

v vesolju kejr je breztežnost je tudi odriv enak - izpuh se enako oddalji kot ladja od mesta kjer je bil ta izpuh narejen

lonz ::

Če napihneš balon in ga pol spustiš, začne balon šibat po celi bližnji okolici. Same thing z raketo v vesolju, sam da raketa nima ogromnega rezervoarja plina, ampak si ga sama sproti dela iz goriva...
Zabremzat tako raketo je mal kurba. Če bremzaš premočno, te bo scotal pojemek. Če ne bremzaš se pač zaradi inercije ne ustaviš.
Najbolj ziher je da do pol poti pospešuješ v željeni smeri, pol raketo obrneš in drugi del zaviraš.
...arrrrrr, shiver me timbers...

Thomas ::

moraš nujno nekaj vžt nazaj, da greš ti naprej. Jaz zalužam kamen naprej in zaradi tega se začnem gibat nazaj. No, tega ne morem delat v nedogled, ker kaj kmalu zmanjka kamenja (goriva)....


To je nekako tao in zen raketnega pogona, ja. Zajemanje in recikliranje raketnih izpuhov ni možno v principu. Če je možno, se je pa Newton motil v osnovi. Bolj verjetno, da se ni tako motil on in vsi za njim in da torej raketnega goriva slejkoprej zmanjka.

Zakaj gre raketa sploh naprej, v brezzračnem prostoru? Tudi NYT (New Tork Tepec) je trdil, pred drugo svetovno vojno, da raketa v brezzzračnem prostoru ne more letati in da profesor Goddard bluzi. Potem so ob pristanku na Luni vseeno priznali, da očitno niso imeli prav. Jaz mislim, da tisto opravičilo ni dovolj. Dovoliti bi morali Goddardu, da požge njihovo centralno uredništvo in tiskarno, ko je bil ta še živ, potem bi si pa bili bot!

NYT ni edini, ki ima težave pri konceptu rakete v brezzračnem prostoru. V izogib tega, si predstavljajte naslednjo situacijo:

Kocka, votla, iz kovisnskega pleha ali pločevine, debele 1 mm. Okoli prazno Vesolje, noter zrak pod 1 bar. Na vsako steno pritiska 10 ton. Na prvo, zadnjo, spodnjo, zgornjo, levo in desno. 10 ton potiska plina v kovinski škatli, na vsako steno.

Ker je sila na prvo steno enaka sili na zadnjo, sta pa nasprotno usmerjeni, je njuna vsota 0 in škatla nikamor ne pospešuje.

Potem pa zvrtamo luknjico v zadnjo steno in pritisk nanjo je zdaj nekoliko manjši, kot na prvo. Škatla gre naprej ko raketa, dokler ne spuha vsega zraka ven. Potem pa s tako pridobljeno hitrostjo, prosto po N2L.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

McHusch ::

Matev je izjavil:

v vesolju kejr je breztežnost je tudi odriv enak - izpuh se enako oddalji kot ladja od mesta kjer je bil ta izpuh narejen


Ni res.

Lonsarg ::

gzibret je izjavil:

Problem manervriranja in potovanja po vesolju je ta, da moraš nujno nekaj vžt nazaj, da greš ti naprej. Jaz zalužam kamen naprej in zaradi tega se začnem gibat nazaj. No, tega ne morem delat v nedogled, ker kaj kmalu zmanjka kamenja (goriva)....


Se bomo pač naučili delati maso iz energije in bomo samo na energijo potovali:)

overlord_tm ::

Ma vcas ko sem bil se mali je bil en dober poskus z legokockami. Naredil si vozicek, gor dal svinceno utez, jo napel z elastiko, elastiko si v napetem stanju drzal z nitko. Potem si se z vzigalco priblizal nitki, nitka je zgorela, elastika je iztrelila utez nazaj, kot posledica tega pa je sel vozicek naprej.

Vozicek je raketa, svincena utez je bila molekula izpusneg plina iz rakete. Zakon strica Newtona. Tretji ce se ne motim.

gzibret ::

Današnja pogonska sredstva v vesolju delujejo vse na tem principu - zalučaj nazaj, da greš naprej. Samo vseeno je haklc. Tvoja strategija mora bit takšna, da delce, ki jih mečeš nazaj, da jih mečeš čim hitreje, da iztisneš iz njih čim več gibalne količine v tvojo korist. Ni vseeno, a jaz vržem atom plina (ponavadi kakšen inertni plin, argon npr.) s hitrostoj 10 km/s, 100 km/s ali pa 0.9999 C. Sprememba (sondine) hitrosti se bo drastično razlikovala pri vseh treh primerih.

Kaj so tile tanovi ionski pogoni, ki jih uporabljajo sonde za manevriranje po vesolju? Princip je tak, da plinu odvzamejo kar največ elektronov, jih pospešijo v električnem polju in tako odfrčijo zelo hitro (reda velikosti nekaj km/s glede na sondo) iz potisne šobe ven. Vsekakor dosti bolj učinkovito, kot pa manevrirne šobe na komprimiran zrak, katere so uporabljali včasih (in še sedaj pri mnogih satelitih in tudi shuttlih).
Vse je za neki dobr!

Matev ::

v vesolju kejr je breztežnost je tudi odriv enak - izpuh se enako oddalji kot ladja od mesta kjer je bil ta izpuh narejen


relativno glede na maso izpuha in maso vesoljskega plovila

guest #44 ::

Če prav razumem, katerakoli vesoljska ladja, ki bi imela s seboj energijskih zalog za pospešit toliko ton materije na 99% svetlobne hitrosti, bi praktično žarela kot manjša zvedza.

overlord_tm ::

Hmm, nevem zakaj bi zarela. Bi pa zaradi dopplerjevega efekta bila malo rdeca ali malo modra, odvisno od kod jo gledas.

Okapi ::

No, tega ne morem delat v nedogled, ker kaj kmalu zmanjka kamenja (goriva)....
Po drugi strani pa je dovolj, da vržeš en kamen in se nikoli več ne ustaviš.;)

O.

Lonsarg ::

ampak moras kar veliko pospesiti, da prides na zgledno hitrost. Sm gledu en izracun, na ionski pogon raketa je bla vzeta, koliko bi morala imeti goriva, ce bi hotela v 600 letih priti do nase najblizje zvezde in je bilo 10^5 kg.

Lion29 ::

meni fizika dela probleme...

ce bi "vrgu kamen" kot se je izrazil okapi... bi raketa sla naprej s konstantno hitrostjo, ki je vedno enaka... ali pa bi pospesevala?

ker kolko jaz stekam, telesa na zemlji (prosti pad) pospesujejo zaradi konstantne gravitacijske sile Zemlje...

torej ce bi mi zeleli v vesolju pospesevati, bi morali konstantno "metatit kamne", ne?


ali bi po kaki logiki mi lahko dosegli en minimalni pospesek, ob enkratni uporabi sile?
Frontend UI/UX developer

Lonsarg ::

Tako je telesa pospešujejo zaradi gravitacijske sile, sila je torej tista, ki pospešuje, in tudi tista, ki zavira, brez nobene sile se hitrost ohranja.

Torej vržeš kamen, takrat(en mali trenutek) deluje na kamen in matalca kamna sila in oba odgoni z neki hitrostjo vsakega na svojo stran, potem pa ker ni nobenega upora zraka ta hitrost lepo ostane in greš do naslednje zvezde brez da bi se ustavil, po samo enem metu kamna. Če vržeš še naslednji kamen te samo dodatno pospeši.

Upam da je dovolj laično napisano:)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Lion29 ::

ja to sem stekal...

sam .... ali je v teoriji kakrsna koli moznost, da bi mi z enkratno vecjo silo ustvarili konstantno manjso silo, ki bi raketi pomagala konstantno pospesevati? glede na vakum bi po mojem lahko lazje ustvarli en perpetum mobile macshine


saj razumem newtnov zakon vzajemnih sil.... ampak malo mi da mislit to, da je v vesolju vakuum a vseeno ogromno drugih delcev okoli

recimo pravijo, da je ogromno radiacij in da bi clovek tezko prezivel vec casa brez ustrezne zascite... kako bi te radiacije lahko izkoristili....

ker kolkr spremljam, najvec idej izhaja iz tegam da se bi izkoristilo fotone iz zvezd ali pa gravitacijske sile nebesnih teles
Frontend UI/UX developer

gzibret ::

Lion29 - tale "vesoljska jadra" delajo ravno to. Lovijo delce iz sonca in jih uporabijo za pospešek sonde. Ta metoda je super, če moraš potovat stran od sonca. Malo pa je problem, če hočeš priti blizu sonca...
Vse je za neki dobr!

Lonsarg ::

Ja vesolska jadra, to je pač izkoriščanje okolja, namesto, da bi vso goriva z sabo vozili. Al pa energijo se ukrasti kakim planetom, za pospeševanje, ampak to je uporabno samo znotraj osončja, za kako medzvezdno potovanje to nima smisla, kje boš mel planete:) Pa tut hitrost, ki jo dobi tako telo pridobi je največ hitrost gibanja planeta okoli sonca, nima to smisla za dolgo potovanja.

In Lion29 noben perpetum mobile ne obstaja lol. Energije pač se ohranja, tut če se izzumi nek črpalnik energije iz enga vakuma, al pa druge dimenzije se še vedno ohranja, se pač izkorišča energijo iz tam, pa jo je tam skoraj neskončno veliko recimo, in mogoče na videz lahko rečeš, da si dobil perpetum mobile, ampak to še vedno ni res, vedno energija iz nekje pride.

Tak da ja, za konkretna potovanja je treba fundalistično nova odkritja narediti, česamo malo izboljšajo gorivo lahko kvečjemu do ugodnega potovanja po lastnem osončju pridemo, za medzvezna pa treba kake nove dimenzije, temno energijo, al pa karkoli tazga odkriti in razumeti, zelo možno da preprosto ne obstaja in nikoli ne bo možno...

Thomas ::

Mnja ... po trenutno veljavnem naziranju, greš nekam dovolj proč (magari en meter proč) in počakaš dovolj časa, pa te bo repulzivna sila začela hitro odnašati naprej. Odnesla te bo poljubno daleč. Čez mnogo, mnogo milijard let.

Praktično neuporabno, načelno pa možno, da je tako.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

nurmaln ::

No ja, en meter proč (od zemlje) ta sila nekak nima za burek proti gravitaciji.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Matthai ::

Jaz imam pa eno drugo vprašanje. Kako bi takšno ladjo izdelali?

Prvi problem se mi zdi že konstrukcija - kaj če v ladjo prileti kakšen meteorit (lahko tudi čisto majhen)? Kako velika bi morala biti, da bi bila samozadostna? Itd...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Lion29 ::

se eno vprasanje...

zanima me, zakaj sateliti okoli zemlje ne pospesujejo? saj deluje na njih gravitacijska sila...


namrec razmisljam (kar je pred mano se nickoliko drugih).... zakaj nebi recimo take vesoljske ladje vrteli okoli zemlje tolko let, da bi dobila zadostno hitrost, da bi jo potem katapultirali v zeljeno smer?

verjetno ravno zato, ker bi bila njena sila ob vecji hitrosti tolko vecja, da bi jo ze prej odtrgalo iz orbite, ne?


@Matthai: to sem jaz ze psotavil v uvodnem postu... kako se izogibati manjsim nebesnim telesom, ki bi utegnili poskodovati tako ladjo
Frontend UI/UX developer

Thomas ::

kaj če v ladjo prileti kakšen meteorit (lahko tudi čisto majhen)?


Že intergalaktični plin, je za ladjo čistu blizu svetlobne hitrosti kot betonska stena, v katero se zaletava. 99% svetlobne hitrosti še ne bi bil problem, ampak 99,9999999% pa gotovo.

Šele takrat je relativistično upočasnjevanje časa znatno, ampak nihče ne bi preživel tega potovanja. Ladja bi izparela.

Eno rešitev so nekoč predlagali. Da sveti naprej močan laser, ionizira plin pred sabo in se ga potem odrine z močnimi magnetnimi polji, ter celo izkoristi za pogon.

V principu bi šlo.

sateliti okoli zemlje ne pospesujejo?


Pospešujejo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

antonija ::

zanima me, zakaj sateliti okoli zemlje ne pospesujejo? saj deluje na njih gravitacijska sila...

Pospesujejo, samo ne naravnost, ampak v ovinek (zato krozijo, brez tega pospeska bi odleteli stran od zemlje).

namrec razmisljam (kar je pred mano se nickoliko drugih).... zakaj nebi recimo take vesoljske ladje vrteli okoli zemlje tolko let, da bi dobila zadostno hitrost, da bi jo potem katapultirali v zeljeno smer?

Sej to se danes dela za vsako stvar ki leti malo dlje. Obiscejo nekaj planetov v nasem osoncju da se hitrost dvigne pol se pa stvar "izstreli" ven iz osoncja z mnogo vecjo hitrostjo kot bi jo v istem casu dosegli samo z motorji.

verjetno ravno zato, ker bi bila njena sila ob vecji hitrosti tolko vecja, da bi jo ze prej odtrgalo iz orbite, ne?

Gres pa malo blizje (vecja gravitacija) al pa izberes malo tezji planet (vecja gravitacija). Al pa kar oboje.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thomas ::

en meter proč (od zemlje) ta sila nekak nima za burek proti gravitaciji.


Nima še ja. Še, baje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Roadkill ::

Pospesujejo, samo ne naravnost, ampak v ovinek (zato krozijo, brez tega pospeska bi odleteli stran od zemlje).


Če smo bolj natančni pospešuje proti središču planeta, medtem ko ima dovolj veliko hitrost, da nikoli ne pade na planet.
Ü

Rudolf ::

Lion29,
če si gledal/bral Hawkinga, si začel v srednji šoli. Preberi najprej Potočnikovo knjigo Problem vožnje po vesolju, kjer dobiš odgovore na večino tvojih vprašanj.

Par zanimivosti;
#1 - z raketnim pogonom so nam zvezde nedosegljive v realnem času (tudi za iondrive, solarsail ipd. velja podobno).
#2 - Bob Lazar objavi svojo neverjetno zgodbo nekje v začetku '90.
#3 - danes resni astrofiziki proučujejo teorijo potovanja po vesolju z gravitacijskim popačenjem prostora (pa ne s pomočjo črvin in črnih lukenj). Svetlobna hitrost postane irelevantna omejitev.

In še ena otožna ZF;
Po dolgoletnih pripravah in testih se zemeljski živelj odloči za tisočletno pot do zvezd. Vesoljska ladja uporablja za pogon vse danes delujoče sisteme. Skupnost na krovu je ravno dovolj velika, da kot kaže še ne bo degenerativnih sprememb. Vsaj predvidevanja so taka...
Na Zemlji gre tačas razvoj naprej in kaj kmalu poznamo pogone za praktično neomejene hitrosti. Namesto, da bi odšli po posadko prvotne odprave, slednja postane eksperiment, ki ga kot zgodovinsko-znanstveno čudo iz neposredne bližine opazujemo nadaljnih x-let.

guest #44 ::

overlord_tm je izjavil:

Hmm, nevem zakaj bi zarela. Bi pa zaradi dopplerjevega efekta bila malo rdeca ali malo modra, odvisno od kod jo gledas.


Nevem...nek priblisk sem imel, ampak zdej ko razmišljam it doesn't make much sense. No razen, če bi rabu prenašat s seboj zvezdo kot generator :P

Ja to ja...z oddaljevanjem se spreminja v rdeč spekter ne?

Rudolf je izjavil:


In še ena otožna ZF;
Po dolgoletnih pripravah in testih se zemeljski živelj odloči za tisočletno pot do zvezd. Vesoljska ladja uporablja za pogon vse danes delujoče sisteme. Skupnost na krovu je ravno dovolj velika, da kot kaže še ne bo degenerativnih sprememb. Vsaj predvidevanja so taka...
Na Zemlji gre tačas razvoj naprej in kaj kmalu poznamo pogone za praktično neomejene hitrosti. Namesto, da bi odšli po posadko prvotne odprave, slednja postane eksperiment, ki ga kot zgodovinsko-znanstveno čudo iz neposredne bližine opazujemo nadaljnih x-let.


Temu sem nekoč slišal, da se reče "linearnost vesolja".

Thomas ::

Če smo bolj natančni pospešuje proti središču planeta


To že, vendar se smer pospeška spremeni vsak trenutek! To je bistveno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

gzibret je izjavil:

Lion29 - tale "vesoljska jadra" delajo ravno to. Lovijo delce iz sonca in jih uporabijo za pospešek sonde. Ta metoda je super, če moraš potovat stran od sonca. Malo pa je problem, če hočeš priti blizu sonca...


Ni res. Ker sončno jadro ne začne potovanja v prostem padu proti soncu, ampak v orbiti okoli zemlje. Da pride bliže soncu, ni potrebna sila proti soncu, ampak nasproti orbiti zemlje. Obrne se tako, da je jadro usmerjeno v nasprotno smer zemljine orbite (in okoli 45 stopinj nagnjeno na sončne delce, ki nanj padajo) in začne izgubljati orbitalno hitrost, ter padati proti soncu v spirali.
uname -o

gzibret ::

Ja, maš prav.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Gravitacijska šlinga, ki je bila tule že omenjena, je poleg raketnega pogona in sončnih jader edini vesoljski pogon, ki mi pride na misel.

Načelno, je s približevanjem planetu ali zvezdi, mogoče dobiti zelo velike hitrosti. Šlinganje s črno luknjo bi lahko dalo hitrost blizu svetlobni. Je pa pogoj, da vesoljska ladja ima neko neradialno komponento gibanja proti masi, s katero pospešuje. Kot je v primeru orbitirajočega Jupitra ali pa sistema dveh nevtronskih zvezd.

V primeru gravitacijskega pospeševanja, potniki ne čutijo nobenega pospeška. 10000 g objektivnega pospeška in 0 subjektivnega, je mogoče samo z gravitacijsko šlingo. Dosežemo 99% c v eni uri, ne čuteč nobene sile na svojem telesu!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matthai ::

OK, eno malce hecno vprašanje. Recimo, da bi hotel narediti veliko, ampak res veliko vesoljsko ladjo... Bi se dalo narediti tako veliko ladjo, da bi imela svojo lastno atmosfero?

V končni fazi - bi lahko kar cel planet postal vesoljska ladja?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Thomas ::

Nobene načelne ovire ni, da bi naredili ladjo, poljubno veliko. Navsezadnje je cela Galaksija ena ladja, ki nas trenutno pelje v čelni trk z eno drugo tako ladjo, Andromedino galaksijo.

Če bi hoteli pa drugam z recimo Osončjem, da bi bilo Osončje en tak shuttle, bi pač morali začeti pospeševati v kakšno drugo smer. To bi lahko naredili tako, da bi na eno stran Sonca namestili veliko sončno jadro, ki pa bi bilo dovolj težko, da bi bile gravitacijska sila in sila sončnega vetra in svetlobni tlak izenačeni. Potem bi se začelo premikati pa Osončje.

Ampak jasno, več kot teže uploada in informacij ki jih ima s sabo, se ne splača muvat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Shkadov thruster, ali pa Dysonova sfera z luknjo, kar je to in kar je isto, je fizikalno možen transport zvezde. Čimvečja zvezda, tem hitreje lahko pospešuje!

Samo kot sem rekel, ni potrebe ... vsaj zaenkrat. Razen ... na ta način bi lahko zaustavili širjenje (dobršnega dela, vidnega) Vesolja. Nano sonde ki jih bomo itak primorani poslati, bi lahko opremile vsako maso veliko kot zvezda ali manj, s Škadovim pogonom usmerjenim na sem in bi nam ne ušle ...

Just a thought.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

A. Smith ::

gzibret je izjavil:

Današnja pogonska sredstva v vesolju delujejo vse na tem principu - zalučaj nazaj, da greš naprej. Samo vseeno je haklc. Tvoja strategija mora bit takšna, da delce, ki jih mečeš nazaj, da jih mečeš čim hitreje, da iztisneš iz njih čim več gibalne količine v tvojo korist. Ni vseeno, a jaz vržem atom plina (ponavadi kakšen inertni plin, argon npr.) s hitrostoj 10 km/s, 100 km/s ali pa 0.9999 C. Sprememba (sondine) hitrosti se bo drastično razlikovala pri vseh treh primerih.

Kaj so tile tanovi ionski pogoni, ki jih uporabljajo sonde za manevriranje po vesolju? Princip je tak, da plinu odvzamejo kar največ elektronov, jih pospešijo v električnem polju in tako odfrčijo zelo hitro (reda velikosti nekaj km/s glede na sondo) iz potisne šobe ven. Vsekakor dosti bolj učinkovito, kot pa manevrirne šobe na komprimiran zrak, katere so uporabljali včasih (in še sedaj pri mnogih satelitih in tudi shuttlih).



Zelo lepo povedano. In zadeve postajajo vse večje. VASIMR.

Če bi raketo poganjal fuzijski reaktor, bi bilo smiselno uporabiti reakcijske produkte kot gorivo oz. "kamne" za ionski pogon.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Thomas ::

Od vseh raketnih motorjev se mi zdi najbolj odpuljen t.i. asimptotski pogon. Ladja nosi s sabo majhno črno luknjo, nabito z električnim nabojem in zasidrano v magnetnem polju. Potem pa meče nanjo "kamne", ki pa imajo nekaj krožne hitrosti okoli nje, zato jih ne potegne vase v celoti, pač pa jih ob horizontu zmečka in pospeši del padlega materiala tangencialno skoraj do svetlobne hitrosti in skozi izpušno cev ven.

Vendar tega materiala sploh ne bi bilo potrebno metati deloma v črno luknjo, ki se potem "obrabi", tako da je pretežka za vozit s sabo in jo je treba zamenjat, kot obrabljen motor ... ampak bi lahko imeli majhno črno luknjo na isti način zaprto na sredini velike votle, znotraj gladko zbrušene kovinske krogle, ki ji pa manjka recimo južni polarni krog, od tečaj do 89° južno. Ladjo bi gnalo Hawkingovo sevanje "na sever".

V takem primeru je vsa črna luknja raketno gorivo, ki se pretvori v energijo in izteka s svetlobno hitrostjo. Ko zmanjka črne luknje, zmanjka goriva. Razen če bi zbirali interstelarni plin in ga metali v črno luknjo, tako da bi jo držali na stalni temperaturi. Je stalni masi, ker to je za črne luknje "ista stvar".

To je hkrati teoretično najzmoglivejši raketni motor. Boljšega ni niti v principu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Thomas je izjavil:

Od vseh raketnih motorjev se mi zdi najbolj odpuljen t.i. asimptotski pogon. Ladja nosi s sabo majhno črno luknjo, nabito z električnim nabojem in zasidrano v magnetnem polju. Potem pa meče nanjo "kamne", ki pa imajo nekaj krožne hitrosti okoli nje, zato jih ne potegne vase v celoti, pač pa jih ob horizontu zmečka in pospeši del padlega materiala tangencialno skoraj do svetlobne hitrosti in skozi izpušno cev ven.

Vendar tega materiala sploh ne bi bilo potrebno metati deloma v črno luknjo, ki se potem "obrabi", tako da je pretežka za vozit s sabo in jo je treba zamenjat, kot obrabljen motor ... ampak bi lahko imeli majhno črno luknjo na isti način zaprto na sredini velike votle, znotraj gladko zbrušene kovinske krogle, ki ji pa manjka recimo južni polarni krog, od tečaj do 89° južno. Ladjo bi gnalo Hawkingovo sevanje "na sever".

V takem primeru je vsa črna luknja raketno gorivo, ki se pretvori v energijo in izteka s svetlobno hitrostjo. Ko zmanjka črne luknje, zmanjka goriva. Razen če bi zbirali interstelarni plin in ga metali v črno luknjo, tako da bi jo držali na stalni temperaturi. Je stalni masi, ker to je za črne luknje "ista stvar".

To je hkrati teoretično najzmoglivejši raketni motor. Boljšega ni niti v principu.


Zelo zanimiv koncept...iz daleč gledano zelo preprost, čeprav še daleč od praktične izvedbe.

Sam za iztirit maso stran od krožnice pa je potrebno nekaj energije, vprašanje koliko?

Thomas ::

vprašanje koliko?


Arbitrarno malo. Lahko torej "zanemarljivo v primeri s celotnim energetskim prometom".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Po čemu to sklepaš? Tangentno vn spravit nekaj kar je blizu horizonta...res vprašanje če je mogoče, mislim da še nismo opazili kaj takega v naravi? (predpostavka je, da lahko kako lokalno trčenje povzroči deviacijo v smeri potovanja, kar lahko privede do pobega)

Vsekakor se mi zdi verzija z hawkinsovim sevanjem boljša.

Zgodovina sprememb…

gruntfürmich ::

meni je bolj interesantno pri raketnem motorju da je raketa sama hitrejša kot iztekajo plini za njo. za razliko od naboja, ki je njegova hitrost maximalna hitrosti plinov...
ker to dejansko pomeni da se tudi plini gibajo pri polni hitrosti v smeri rakete in ne 'nazaj' :D

gzibret je izjavil:

Današnja pogonska sredstva v vesolju delujejo vse na tem principu - zalučaj nazaj, da greš naprej. Samo vseeno je haklc. Tvoja strategija mora bit takšna, da delce, ki jih mečeš nazaj, da jih mečeš čim hitreje, da iztisneš iz njih čim več gibalne količine v tvojo korist. Ni vseeno, a jaz vržem atom plina (ponavadi kakšen inertni plin, argon npr.) s hitrostoj 10 km/s, 100 km/s ali pa 0.9999 C. Sprememba (sondine) hitrosti se bo drastično razlikovala pri vseh treh primerih.

Kaj so tile tanovi ionski pogoni, ki jih uporabljajo sonde za manevriranje po vesolju? Princip je tak, da plinu odvzamejo kar največ elektronov, jih pospešijo v električnem polju in tako odfrčijo zelo hitro (reda velikosti nekaj km/s glede na sondo) iz potisne šobe ven. Vsekakor dosti bolj učinkovito, kot pa manevrirne šobe na komprimiran zrak, katere so uporabljali včasih (in še sedaj pri mnogih satelitih in tudi shuttlih).


hitrost vseeno ni tako pomembna pri raketah, ker se tu dogaja gibalna količina in ne kinetična energija, ki ima kvadrat hitrosti. je pa vseeno pomembna za manjšo maso.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Saladin ::

Hawkingova radiacija bi bila res konstanten (in 100% izkoriščen vir energije) - ampak bilo bi je premalo za praktično uporabo.

Mar ne bi mogel direkt gravitacijskega polja črne luknje (izven dogodkovnega horizonta) izkoriščat kot neke vrste baterijo? Ali pa kombinacija elektromagnetizma in črne luknje, da proizvaja mehanskodelo ali inducirano energijo?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Naredimo generation ship (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
13717429 (11662) nikolahodin
»

Kje neki je Voyager 1? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
22045686 (36103) jest10
»

Potovanje do zvezd kmalu resničnost? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1077676 (5262) MrStein

Več podobnih tem