Odkrit prvi skalnati eksoplanet

spet predpostavka, da lahko skalnati oz. Zemlji podobni planeti nastanejo le ob zvezdi podobni Soncu.

Thomas, verjetno ves, da imajo zvezde svoj zivljenski ciklus in v tem svojem zivljenskem ciklusu spreminjajo tako obseg kot maso, predvsem pa svojo kemijsko strukturo. Zivljenska doba zvezd je razlicna od nekaj sto miljonov let do nekaj miljard let. V tem casu bo velika kolicina zvezd imela skoraj natanko enako maso kot nase Sonce. In maso v razponu 1% Sonceve bodo nekatere drzale tudi nekaj sto miljonov let do par miljard, odvisno od razlicnih dejavnikov.

Tak da ta tvoj filter bi lahko bil uporaben le ta trenutek in ne skozi vso zgodovino vesolja (ali vsaj nam vidnega vseolja).

V teh 14 miljardah let (kolkr naj bi bilo vesolje staro) je na miljarde in miljarde in miljarde zvezd imelo enako maso kot Sonce. (seveda tega ne moremo vedet ampak lahko z veliko verjetnostjo trdimo). Ce seveda vzamemo tvojo predpostavko, da mora imeti zvezda tako maso kot Sonce, da se lahko kaj takega zgodi je v tem casu bilo prav toliko moznosti kot je bilo zvezd.

azrael, kako ima lahko zvezda ze ob nastanku zelezo?

kolko jaz vem (seveda vem zelo malo)... dovolj velike zvezde preko svojega zivljenskega ciklusa ratajo bolj masovne, ker se sprva vodik s fuzijo spreminja v helij, helij nato v litij in tako naprej...ce se prav spomnem je najtezja kovina potem v zvezdi zelezo in ob tem ima zvezda premalo pritiska in ostalih sil, da bi s pomocjo fuzije proizvedla kobalt ali se tezke kovine.

no ampak ce potegnemo crto... nikjer ne pise, da mora biti kamniti planet biti ravno toliko oddaljen od svojega sonca kot je nasa Zemlja.. se manj pa da mora tista zvezda imeti taksno maso in taksno sestavo.

Tista zvezda je lahko tudi 2x vecja in tezja, ima 2x vecjo svetilnost.. ta planet pa je lahko tudi 3x bolj oddaljen od nje.. pa lahko je manjsi kot Zemlja, ima lahko drugacen naklon... etc, etc...

Jaz sem mnenja, da so pogoji lahko zelo drugacni kot tej na Zemlji, pa se bo vseeno lahko ravilo zivljenje.... Ze ce pogledamo recimo na Zemlji v kaksnih "nemogocih" pogojih najdemo razlicne oblike zivljenja...


Sicer pa v koncni fazi kaj nam pomeni, ce odkrijemo recimo nek bitja na nekem X planetu, do katerega bomo recimo celo lahko prisli?? Razen tega, da potesimo naso radovednost po mojem zelo malo. Priblizno tolko, kot ce bi sedaj v amazonki odkrili neko novo vrsto ribe.

železo v soncu nastane ko se lahka jedra zružujejo v vedno večja
ko se združijo v železo in se potem železo združuje med seboj nastanejo nestabilni elementi ki razpadejo v obliki fizije - supernova

sonce ima pa trenutno nekaj železa kot posledica nekoč nastale supernove

sonce sem mislil kot tisto kar sveti v osončjih - zvezde kot nekateri pravijo

pri našem lastnem soncu pa do več kot helija ne more priti

Povprečno število planetov na zvezdo je lahko večje od nič samo tam, kjer so prej supernove obogatile medzvedni plin z metali. Včasih ni nobena zvezda imela planeta, zdaj pa vedno več. Na robu galaksije najbrž še vedno praktično nobena.

Na robu Galaksije je malo metalov. Tam velikih supernov ni bilo, če pa že, so bile preredke, da bi bil tam kaj več kot vodik in helij in ostalo v sledovih.

Mamo pa srečo, z Galaksijo. Izjemno svetla je in težji element se pri nas kar pridno producirajo. Bolj v centru jih je celo preveč. So vsi planetni sistemi kar "prebogati".

Evo, zakaj rabimo plinske orjake: http://www.astronomynow.com/news/n0909/...

Saturn je konstantno bombandiran iz vesolja, ...

Tako velik skakni orjak bi s svojo gravitacijo pritegnil veliko plina in bil potem plinski orjak.

Kako Neumannove nanosonde spremenijo izgled Galaksije?

Če bi jih mi izdelali, bi jih samo z enim namenom. Pretvoriti galaksijo v useware. Nobenih zvezd ki svetijo vnemar in podobnih reči.

Razumno je domnevati, da bi isto delala vsaka zevoluirana civilizacija.

Samo tega ni videti.

Jupiter je 1000 krat masivnejši od Zemlje. V večini solarnih sistemov potem tak planet priroma do znotraj Merkurjeve orbite, pade v sonce. Ker nima Saturna za sabo, da bi ga držal nazaj.

In pri tem povozi vse notranje planete.

Govorim o samem skalnatem jedru, ki naj bi privleklo plin nase. Samo vseeno piše, da je za 10 earth mass, nekje sem bral samo 2x.

Plina ima tako veliko, ker je bil na ravno pravšnji razdalji od sonca, da ga je zbiral, ne toliko zaradi ogromne skalnate mase.

It is located at just the right distance from the sun so that matter (hydrogen, helium, and other gases) that were being blown out of the inner solar system by the solar wind had cooled and slowed down enough that the growing Jupiter was able to capture much of it.

Kako Neumannove nanosonde spremenijo izgled Galaksije?



Če bi jih mi izdelali, bi jih samo z enim namenom. Pretvoriti galaksijo v useware. Nobenih zvezd ki svetijo vnemar in podobnih reči.

Razumno je domnevati, da bi isto delala vsaka zevoluirana civilizacija.

Samo tega ni videti.

Se pravi bi s temi sondami obdali zvezde in zbirali energijo? Da pa tega ni videti lahko pomeni, da kake zevoluirane civilizacije ni blizu, ali pa imajo energije v izobilju s kakega drugega vira...

(Jaz sem si nano sonde predstavljal, kot nano vesoljske ladje, s katerimi bi nas nano vesoljci lahko prišli obiskat. Pri tem pa zaradi velikosti ostali nevidni. :) Samo to ne spremeni izgleda vesolja.)

Azrael (in Thomas)> In tega ni opaziti.

How can you tell? Šele prvi eksoplanet na katerem lahko stojiš smo zagledali. Pojma nimamo, od kje pridejo GRB. Dark matter? Dark energy? Dajmo se še malo smejat, no.

Se pravi ne vidimo preveč daleč v vesolje. Saj to že vemo.

To spominja na

Your imagination is lacking.

Če so znal računat, potem vedo, da se morajo skrivat, dokler niso sposobni požet celega vidnega vesolja, sicer jih lahko uniči konkurenčna civilizacija.

ASAP? Morda pa pridejo jutri.

Thomas> Bodi resen. Kako malo verjetno je to, da pridejo jutri, če jih 4 milijarde let ni bilo, pa nobenih sledov niso pustili za sabo nikjer?

Glede na to, kolk vemo, da je vesolje veliko, so lahko že 2 milijardi tu, pa bodo potrebovali še kakšno, da pridejo do nas.

Ta verjetnost je precej večja od tiste, da pridejo jutri.

Zakaj bi ta sfera zadržala vsa sevanja, _razen_ IR ?

Zakaj bi ta sfera zadržala vsa sevanja, _razen_ IR ?

Če bi hotela izkoriščati energijo Sonca, je to simple fizikalna posledica tega.

To dejstvo verjetnost, da je še kje kakšna, vsakih dobrih 13 milijard let podvoji.

Treba je razmišljati logično in znanstveno. Kakor daleč že znanost je, boljšega orodja nimamo.

Vemo da smo zevoluirali in vemo, da bi morali tudi drugi, če bi bili, ali če bodo.

Njihova mandatorna strategija je, da se razširijo preden jih prekrijejo drugi. Velike in razvite civilizacije ki se bodo kdaj srečale, pa bodo morale spoštovati neke temeljne principe, ali se izčrpavati v vojni na življenje in smrt.

V svojih akcijah je vsak univerzalni player dokaj determiniran.

zakaj bi sploh potrebovali izvenzemeljsko življenje
že tu na zemlji ga ne poznamo in nimamo pojma kaj imamo

Za civilizacijo, ki hoče zasesti Vesolje je nujno, da je ekspanzivna. Sicer noče zasesti Vesolja in ga ne zasede.

In postane ali rudnik atomov za bolj ekspanzivne civilizacije, ali pa je asimilirana - kar je pravzaprav isto.

Da bi recimo od množice hipotetičnih civilizacij v Galaksiji bile vse "pasivne", hkrati pa skozi domačo, planetarno evolucijo so izšle kot zmagovalke, je skrajno neverjetno.

Ponavadi se razmišlja takole: "Če opazijo naše radijske oddaje, nas bodo še minirali!"

Če niso skorojeviči kot mi, jim ni bilo treba čakati na naše oddaje. So videli že kisik v atmosferi hladnega planeta in jim je moralo biti jasno, da se splača ali poslat izvidnico ali mino, že vsaj 100 milijonov let nazaj.

Samo ni noben storil niti tega.

Za civilizacijo, ki hoče zasesti Vesolje je nujno, da je ekspanzivna. Sicer noče zasesti Vesolja in ga ne zasede.

Mnja, to ve vsak, ki je igral Masters Of Orion. ;) Cim se zabubis in ostanes na svojem planetu ali v svojem osoncju si mrtev ...

... razen ce ti dovolj hitro ne uspe razviti znanosti do maksimuma in raziskati Transhumanizma. Takrat avtomatsko zmagas. :)