[Win vs. Lin] Register vs. 10000 datotek na disku

Ali po domace: stupid uporabnik je pac stupid uporabnik ne glede na OS.

Glede postfix in apache konfiguracije, za apache za večino stvari ne rabiš brat dokumentacije. Imaš kratke komentarje že zraven in če tisto razumeš je povsem dovolj.

Postfix pa po drugi strani zahteva da prvič malo več prebereš. Še vedno so pa imena logična in ko veš kaj pomenijo ne rabiš več ničesar brati. Za razliko od registry, kjer je večina v kodah.

Razbijanje konfiguracije na manjše dele je čisto praktično opravilo. Precej lažje je nekaj popravit (recimo config za virtualhost), če maš na voljo mojhost.conf fajl, kot pa grepat po enem velikanskem fajlu. To je pač problem obsežnih konfiguracij, jebat ga.

Jebat ga, če pa imaš potem npr. Gnome, kjer imaš vsaj orodje s katerim strukturirano popravljaš nastavitve, da ti ni potrebno priti do tega "jebat ga". Kar znova pokaže, da je oblika zapisa preživeta, saj manipulacijo nastavitev v količkaj bolj strukturiranih aplikacijah delaš preko namenskih orodih. TUI/GUI/CLI je tukaj stvar izbire. Pomembno je, da je format zapisa popolnoma nerelevanten, posledično pa lahko tudi kriptičen in/ali binaren.

Glede kompleksnosti pa... kakega Nagiosa res ni najbolj praktično konfigurirat takole na roko, sam takih programov je malo.

Ne moti me kompleksnost, ki je odraz kompleksne težave. Moti me kompleksnost, ki je sama sebi namen, ker onemogoča *učinkovito* in *enostavno* delo.

Maš pa v vsakem *nix okolju dosti orodij, ki ti olajšajo delo. Če jih ne znaš uporabljat, je pa to PEBKAC in ne problem OS-a.

Seveda jih imaš in vsi jih uporabljamo. To je non-issue. Issue je, da ne vidim nikakršnega razloga, da bi bile nastavitve v tekstu kaj bolj praktične in/ali uporabe od katere koli druge oblike zapisa. Pa še primere (ne ravno obskurne) se najde, ko so po pravici povedano abotne, ker nimajo ne repa ne glave. Apache na prvem mestu. XML tagi za del nastavitev, nekaj izven vsega. Vrstni red je pri nekaterih nastavitvah pomemben, pri drugh ne. Torej takšen lep primer kako se ne dela čitljivin in preglednih nastavitev.

Postfix pa takoj za njim... potem pa tako:

Asteriska ne poznam, apache in postfix (ja, tudi master.cf) sta pa precej enostavna za konfigurirat in predvsem precej dobro dokumentirana.

Dobro dokumentirana. Vsekakor. Tudi nastavljanje za večino Windows aplikacij je dobro dokumentiranih, pa čeprav ne vključuje packanja po registru. To pač ni del vsakodnevne administracije.

Sendmailov config file pa v bistvu ni human readable, ker se ga generira s pomocjo orodja M4.

Aja. Torej tekst, vendar ni namenjen ljudem. Zakaj potem navajaš XML in zahtevaš, da bo berljiv ljudem? Saj očitno ena izmed najstarejših UNIX aplikacij ni v svojem obnašanju nič boljša.

Stvar JE enostavna, ce preberes manual. Ce ga pa ne preberes, pa tako ali tako nimas kaj poceti z brskanjem po konfiguraciji.

's/unix/Windows/g' oziroma banane so rumene, kot sem nekje tukaj prebral.

Tako kot tudi ne bi smel klikat po konfiguracijskem GUIju, ce nisi prebral manuala/online helpa, ker v bistvu ne ves kaj klikas. Lahko se ti zdi, da ves, ker zgleda enostavno. V resnici pa ne ves.

Vedar pa si vsaj zavarovan pred takšnimi malenkostmi kot je npr. "decimalna pika ali decimalna vejica" ter "pravilna oblika datuma". Saj veš: osnovna sintaktična pravilnost. Semantičnih napak te pa itak nihče ne bo nikoli rešil.

Webmin je skropucalo.

In IMHO odraz težav, ki jih ima platforma s svojimi lastnimi nastavitvami.

K pa webmin zastrika konfiguracijo pa pridejo sem (ali pa kam drugam) jokat.

Pred bedarijami te ne zavaruje nihče. Lahko pa se zavaruješ pred večino sintaktično nepravilnih vnosov. Gl. zgoraj.

Jaz visudo se nikoli v zivljenu nisem uporabil.

Zato ker sudo ne uporabljaš? Ker ne bereš navodil? Ker misliš, da avtorji aplikacije ne vedo kaj počno? Zato, ker se tebi napake ne dogajajo? Zato, ker si hard-core? Zato, ker veš bolje od avtorjev aplikacije?

Ja, vecina stvari je preprostih in enostavnih za urejanje. Ne za nekoga, ki nima pojma ampak za nekoga, ki te stvari zna poceti.

's/unix/Windows/g' again. Začetniki ne šarijo ne po registru, ne po tekstovnih datotekah. Tisti, ki pa se učijo, pa seveda berejo dokumentacijo in ga vsake toliko tudi pobiksajo. Last known good configuration pomaga.

Takih, ki ne znajo pa tako ali tako nocemo, ne v enem in ne v drugem taboru. Mar ne?

Amen to that!

Ja?

Ja, v primeru, da bi imel tekstovno konfiguracijo bi tole precej lazje nasel in vklopil. :>

Ironicno je, da moras v tako user friendly sistemu brskat po registru, da en navaden logging vklopis. Za eno precej pomembno zadevo. :)

Err... iz prve roke lahko povem, da je v tem čisto konkretnem primeru na Windows zadeva mnogo elegantneje in bolje rešena, kot pa na MIT Krb + OpenLDAP implementaciji - Windows ima mnogo več kontrole in se mi osebni tudi zdi mnogo bolj user friendly.

Ko bo pa vsa diagnostika katerega koli kompleksnega sistema user frienldy point and click, pa naj me nekdo zbudi...

Občasno pa se mi zdi bizarno, da moram kopati po izvorni kodi in dodajati lastno kodo, da iščem napako. Ampak no ja, na GNU/Linux to možnost vsaj imam. V Windows uporabiš kar imaš, or else... Lahko pa se bi pogovarjali, če bi bili programerji bolj prizadevni, če bi jim nekdo v betico vbil, da je izvorna koda sicer OK, že napisana dobra, čim bolj celovita in enostavno nastavljiva diagnostična koda pa še boljša.

Ampak to že presega razliko med registrom in šopkom datotek, ki so občasno brez reda in logike nametane po različnih imenikih, z vsebino in obliko, kakor se vsakemu programerju prvi dan pisanja novega programčka slučajno zdi.

In veliko težje iz njega potegniti tisto, kar je res uporabno za konkretno težavo. Iskanje slamice v kupu sena.

Torej je "popraviti vrstico" težje od "vpisati številko" težje na kakšen način?

Za krb5.conf:

[logging]
 default = FILE:/var/log/krb5libs.log
 kdc = FILE:/var/log/krb5kdc.log
 admin_server = FILE:/var/log/kadmind.log

Potem pa kaj? man 5 krb.conf? V njemu lahko preberem kaj gre v katero datoteko, lahko preberem tudi to, da lahko ta log pošljem na konzolo, stderr, syslog ali pa neko enoto (device). Nič o temu kako nastaviti filter beleženja dogodkov, če ne uporabljam syslog.

Iskanje po besedici debug v man-u ne najdem ničesar.

OK, pa poglejmo še za OpenLDAP. Najprej malo po datoteki ldap.conf. Magičnih besed debug, log in diag ne najdem. Sledi obisk v man 5 ldap.conf, kjer tudi ne najdem ničesar.

Zakaj sem vse to napisal?

Zato, ker je tvoje mnenje: "Za popravit register moras najprej googlat, da sploh ugotovis, ce se to da narediti. :)"

Glede na to kako dobro je v tekstovni datoteki sami in v man dokumentirano kakšne so sploh možnosti za diagnostiko Kerberos + OpenLDAP (recimo temu funkcionalen ekvivalent diagnostiki za AD), je edina možnost brskanje z Google?

Zato menim, da je tvoja trditev napačna. Zahtevnost spreminjanja nastavitev ni odvisna od oblike v kateri so te nastavitve shranjene, temveč predvsem od tega kje in kako so dokumentirane. Za Microsoft se jih išče pri Microsoft-u, za OSS svet pa imamo Google. Iz vidika uporabnosti ne vidim nikakršne razlike.

Glej, rad bi samo to povedal, da je nek configuration file precej bolj 'self-explanatory' kot je register. Tega ne mores zanikati.

In on ti dopoveduje da nikakor ni. Da je vse odvisno od designa in je lahko config fajl precej slabši. Cel čas že mečeš neke trapaste primere, ki so praktično identični lahko tudi pri slabo zasnovanih programih, ki uporabljajo konfiguracijske datoteke.

@BigWhale: ni težava v ldapsearch in kinit, ki sta pripomočka za delo. Težava je pri aplikacijah, ki jih dejansko uporabljam. Npr. nss_ldap in nss_krb5, postfix, dovecot, ... Vsakemu moram nekaj po svoje štimati, da na koncu delam diagnostiko avtentikacije. Elegantno to ni. Na koncu pa moraš dejansko spreminjati konfiguracijske datoteke, ki očitno niso self-explanatory. Pa dokumentacija v man tudi ni popolna.

Glej, rad bi samo to povedal, da je nek configuration file precej bolj 'self-explanatory' kot je register. Tega ne mores zanikati.

Ne zanikam jaz. Zanika konkreten primer. Niti sledu o kakšni samodokumentiranosti ali enostavnosti tisti trenutek, ko zaideš ven iz utečenih kolesnic.

Lahko pa se pregovarjava o kakšnem drugem primeru, kjer velja obratno. Obojih je mnogo. Jih tudi sam poznam.

Pavšalna izjava "tekstovne datoteke so boljše" pa zaradi množice protiargumentov preprosto ne zdrži, kot tudi ne zdrži nasprotna izjava, da je register edini in zveličav.

Naj še enkrat citiram samega sebe iz prve strani te teme: "Pozabljate, da primerjate dve radikalno različni filozofiji o temu kako se operacijske sisteme uporablja in kaj so osnovne sistemske storitve."

Mislim, da imam dovolj argumentov za to trditev, ki negira vsako mnenje, ki daje prezpogojno prednost eni ali drugi vrsti rešitev.