[Win vs. Lin] Register vs. 10000 datotek na disku

na levi ime, na desni vrednost, vmes je neko ločilo

Torej, v nastavitvah imam podatke treh ljudi (ime, priimek), za vsakega od teh pa še recimo od nič do X domačih živali (ime, pasma, binarno polje s slikco). Kako potem tele preproste nastavitve zapišeš v obliki "na levi ime, na desni vrednost, vmes je neko ločilo"?

na levi ime, na desni vrednost, vmes je neko ločilo

Torej, v nastavitvah imam podatke treh ljudi (ime, priimek), za vsakega od teh pa še recimo od nič do X domačih živali (ime, pasma, binarno polje s slikco). Kako potem tele preproste nastavitve zapišeš v obliki "na levi ime, na desni vrednost, vmes je neko ločilo"?

... ce v nastavitve tlacis binarno polje s sliko si zgresil design. :)

Pa si ze dejasnko kdaj napisal kak XML parser?

Ni treba, ker je že del sistema.

Da bi naredil se podporo za 'sections' bi rabil se kakih pet vrstic zraven.

Kakšen 'sections'? No, kr pokaži, kako si to mislu... (lohk tut sam primer konfiguracijskega fajla)

In kako maš tukaj več userjev? In za vsakega userja še par nečesa (npr. domačih živali, kot sem napisal v zgornjem primeru)?

darkolord, to kar ti sprašuješ pa res ni nič takega. Ker si očitno bolj počasne sorte, ti bom napisal en primer, možnosti je pa še 1000.
[Osebe]
NekID.ime = ...;
NekID.priimek = ...;
NekID.zivali = krava,mačka,...;
DrugID.ime = ...;

Kako bo to tist program skup spravil je pa njegov problem, glih tako kot bi bil, če bi dobil xml.

Tron, sej ti ne bi blo treba pisat niti txt parserjev, če bi ble nastavitve standardne. Pa tudi če niso in sam narediš nek programček, je bolje uporabit BW-jevih 5 vrstic kot xml parsanje.

Ja, ampak lahko bi imeli to in človeku prijazno berljivost.

darkolord, to kar ti sprašuješ pa res ni nič takega.

Sam še vedno ni tko, kot sem prej spraševal. Lahko sicer narediš tkole:

[Osebe]
NekID.ime = ...;
NekID.priimek = ...;
NekID.zivali = krava1,mačka1,...;
DrugID.ime = ...;

[Živali]
Krava1.ime = liska;
Mačka1.ime = lojzka;

Ampak postane že mnogo težje berljivo, bolj nezanesljivo (error-prone), počasno, neprilagodljivo, ... Pa še grdo

Da to prečešeš, rabiš točno tolk časa kolk ga pač rabiš, da greš enkrat čez, nobene znanosti

Kako bo to tist program skup spravil je pa njegov problem

To dvoje pa ne gre glih najboljš skupi

kaj naredi s ključi in vrednosti program je pa njegov problem, zato je ta tvoj primer čisto nepomemben.

Seveda je moj primer pomemben, ker si s prebranimi ključi in pripadajočimi vrednostmi v obskurnih oblikah ne moreš čisto NIČ pomagat. Cel XML lahko namreč tut v trenutku prebereš v eno string spremenljivko in občuduješ to hitrost...

Najbrž ne bi niti z nobenim zakonom prepovedali xml obliko, če bi glih kdo hotel. Samo za nastavitve ni potrebna.

Ni potrebna, je pa zelo uporabna.

Meni je seveda prav vse jasno, tebi pač ne, glede na to, da daješ nasprotujoče si izjave (pa se pol vn vlečeš).

In kako maš tukaj več userjev? In za vsakega userja še par nečesa (npr. domačih živali, kot sem napisal v zgornjem primeru)?

Tudi tisti zgornji primer je resljiv in precej trivialen.

Ampak, tako kot sem prej rekel. Cisto vsak config tlacit v XML je nesmiselno. Config datoteke morajo biti razumljive in lahko berljive brez kakrsnih koli posebnih readerjev in mora se jih dati cim bolj enostavno spreminjati in popravljati.

XML je samo pogojno human readable.

Ko pa dosezes nek nivo kompleksnosti pa je XML povsem primeren in smiselen za uporabo. Ampak v veliki vecini konfiguracij, vsaj kar se *nix sistemov tice je pa nesmiselen. Ker je sintaksa konfiguracijskih datotek dovolj preprosta.

Qt in KDE imasta ze narejen API za delo s konfiguracijo. Stvar je trivialna za uporabo in se vedno human readable. Pri hitrosti se pa ne bi nic poznalo, ce bi bila konfiguracija v XML, TXT ali pa binarni obliki. :)

To, da je v txt obliki pride marsikdaj prav.

Pa je to dejansko življenski primer - zakaj bi sploh hotel kaj takega?

Če te že primer tako moti, zamenjaj "user" z na primer "subnet" ali "server", "domače živali" s "clienti" ali "servisi", pa bo bolj domač primer...

Zakaj uporabljat nekaj tako user-unfriendly kot so config fajli namesto ustreznega grafičnega, prijaznega in dokumentiranega vmesnika kar v sami aplikaciji?

+1 :)

Saj se ne...

Je pa res, da nekateri očitno živijo v nekem svetu, kjer Pravi Sistemci™ delajo iz ukazne vrstice z vi in je to edini pravi zveličavi način za upravljanje sistema.

Ravno tako, kot nekateri programerji živijo v svetu, kjer je greh dati uporanbiku GUI/TUI pripomoček z ustrezno kontekstno pomočjo, da si lahko 90% nastavitev spremeni ne, da bi mu bilo potrebno skakati naokoli z nekim urejevalnikom teksta.

Iz vidika programerja so tekstovne datoteke z nastavitvami legacy drek. Kako bom v deseti vrstici spremenil ime iz "Janez" v "Jožica"? Errr... seveda tako, da bom v začasno datoteko napisal prvih 9 vrstic, nato novo 10. vrstico, za njo pa še preostanek datoteke. Potem pa jo bom premaknil iz začasne v pravo nastavitveno. Komplicirano? Niti ne, je pa daleč od pridevnikov elegantno, učinkovito, pregledno.

Bi rad imel v nastavitvah zapisano številko? Ni problema, samo naredi še nadzor napak, ki bo uporabniku povedal, če je nekdo kot številko napisal "Pi". Iz 5 vrstic kode gremo proti 50 vrsticam... Zgoraj našteti pridevniki se oddaljujejo.

Ali ima lahko eno polje več različnih vrednosti? Kaj bo ločilo? Ali se lahko ločilo pojavi tudi v podatku? Bo potrebno uporabiti dodaten znak še za "escaping"? Adijo preglednost in učinkovitost. Na eleganco sem že davno tega pozabil.

Kaj naj z dokumentacijo v tekstovni datoteki, mi ni ravno jasno. Po eni strani pomaga, po drugi strani pa iz nastavitev naredi megabajtnega monstruma, saj imam notri nenadoma vse obstoječe nastavitve, njihove privzete vrednosti in opis vsake izmed teh vrednosti. Kakšen užitek gledati 500+ različnih možnih nastavitev, ki me ne zanimajo, medtem ko iščem tisto, ki jo dejansko rabim. Pravi programerski princip: programerji nasledniki morajo brati komentarje svojih predhodnikov, ker se jim ni dalo pisati dokumentacije. Sistemci pa morajo brati komentarje programerjev, ki se jim ni dalo pisati ne dokumentacije, ne pripomočka za spreminjajne nastavitev.

Ali program kdaj pride v položaj, da mora shraniti svoje nastavitve nazaj v datoteko? Super. Ravnokar smo bodisi izgubili komentarje v datoteki, bodisi smo napisali program, ki poleg konfiguracije zapiše še dokumentacijo. Elegantno? Niti pod razno.

V kateri kodni tabeli je datoteka? UTF-8? UTF-16? Windows 1250? ISO-8859-1? ISO-8859-15? Ali sem ta detajl upošteval? Koliko vrstic kode imamo sedaj že pod pasom?

Aha! Seveda tukaj pride XML kot rešitev. Prepustimo XML knjižnici vse to packanje s kodnimi tabelami, tipi, vrednostmi in konteksti. Datoteko preberem v DOM in ga tam manipuliram. Če rabim kaj shraniti, shranim DOM nazaj v datoteko in je stvar rešena.

Fail 1. DOM moram shraniti v začasno datoteko, nato pa začasno datoteko premakniti v nastavitveno. Kajti, če bo med pisanjem prišlo do napake, bo joj! Tako pa imam možnost najti vsaj to kopijo datoteke.

Fail 2. Sedaj pa je dokument nenadoma strukturiran in se v njega več ne da tako enostavno pisati z vi, kot se je dalo prej. Dokumentacija je v takšnem primeru praviloma iz njega tudi izginila. Diff je nenadoma prešel iz uporabnega orodja na marginalno uporabno, pač odvisno od strukture dokumenta, ki jo program zapisuje. Če bosta dva atributa med seboj zamenjana, bo diff zagnal jok in stok, pomen pa se morda sploh ni spremenil. Zaradi zamikanja so vrstice končajo v 200. stolpcu, ali pa se vrstice sploh ne uporabljajo in je celoten dokument v eni vrstici. Vi nenadoma več ni pravo orodje za to, temveč si začne vzdrževalec iskati XML urejevalnik.

Enostavnost? Eleganca? Učinkovitost? Vse je šlo po odtoku ven.

Zato je smiselno imeti in uporabljati knjižnico za nastavitve. Vsa packarija gre iz aplikacije ven v ločeno knjižnico, ki jo uporablja N različnih aplikacij. Zapis je lahko v tekstnih, binarnih ali pa kakršnih koli že načinih, poanta je samo v temu, da ni razloga, da se bi programer na platformi X ukvarjal s to težavo.

Prva posledica pa je, da imajo datoteke z nastavitvami enotno strukturo. Enotna struktura pa omogoča izdelavo splošnih orodij za čačkanje po njihovi vsebini, če to pač kdo želi početi.

Ko pa imaš enkrat splošna orodja, pa jih tudi uporabljaš. Samo zato, ker je v '70 letih prejšnjega stoletja nekdo imel na voljo samo ed, pa to še ne pomeni, da je to edino, najboljše in ultimativno orodje za obdelavo nastavitev.

Spisek odprtih folderje in kateri je izbran. Stvar je povsem berljiva in glede na kolicino informacij v njej ni nobene potrebe po shranjevanju v XML ali binarni obliki.

Ravno tako pa tudi ni nobene potrebe, da bi ti bila ta datoteka berljiva ljudem oziroma, da bi obstajala potreba, da po njej šariš z urejevalnikom besedila.

Potem remote administracija. Sem že popravljal konfugiracije ljudem na dial up. Pozabi tu na grafične vmesnike.

Preden kdo dvigne roko, da je register mozno urejati na daljavo bi jaz samo dodal, da je za urejanje registra potreben dodaten protokol ali pa extension kakemu obstojecemu protokolu pri urejanju tekstovnih datotek je pa ze SSH dovolj.

En tak dodaten protokol pa urejanje registra se toliko bolj zaplete.

Preden kdo dvigne roko, da je register mozno urejati na daljavo bi jaz samo dodal, da je za urejanje registra potreben dodaten protokol ali pa extension kakemu obstojecemu protokolu pri urejanju tekstovnih datotek je pa ze SSH dovolj.

In SSH pa ni protokol? Spet si daješ na oči "Linux-way" plašnice. Na Windows je SSH popolnoma ničvreden in je "samo še en" protokol. Tako da ti je čist vseeno če se zajebavaš z implementacijo SSH strežnika ali pa uporabljaš kak Terminal Services, na katerega se potem priklopi ustrezna client aplikacija za konfiguracijo.

>Ne glede na to, da je morda kakšna druga oblika zapisa bolj optimalna glede na potrebe aplikacije/danosti platforme...

Če bi txt datoteke imele kakšne resne pomankljivosti, jih verjetno ne bi tako pogosto uporabljali za konfiguracijske datoteke, aneda?

Um, v čem je problem da imaš izbiro? In ali je pri 20 vrstah jogurta v trgovini tudi za izumljanje tople vode?

No, ampak ti bi rad imel generično polnilno linijo, ki se jo ne da enostavno popravit, ampak je to komplicirano, ali pa kar nemogoče.

Nič ne bi jaz imel rad. Samo poskušam pokazati zakaj je imeti urejevalnik teksta za edino zveličavo sistemsko orodje precej čudna izbira. Če ne delaš ravno neke malenkosti, potem pač vzameš knjižnico. Ko vzameš knjižnico, postane popolnoma vseeno kje so podatki shranjeni. Tekst, bin, SQL, LDAP, ...

Tako kot je BigWhale povedal: če imaš KDE aplikacijo, uporabiš to, kar ti KDE nudi. Kaj je spodaj je b.v. Če imaš Windows aplikacijo, vzameš to, kar ti Windows nudijo. Kaj je spodaj, je b.v.

Varnostne kopije pa so muz. Brez njih adijo pamet. Tako, da neko reševanje nastavitev je ob današnjih cenah diskov čisto zapravljanje časa in denarja, ki si ga lahko privoščijo tisti, ki imajo obojega preveč.

XML se lazje popravis, ker vsaj ves, kaj ti kaj pomeni. :)

XML über alles!

napak v regu - je napram etc relativno malo. oba pristopa immata prednosti in slabosti. ampak neke znanosti že dolgo ni ne v enem ne v drugem. prabrat par varijabel pač ni problem. le kaj en ali drug pristop omogočata.

rahlo sem za txt ker zlahka vrinem kej svojga med dve akcije. pri registru to terja nekaj več kontanja kja je kje izvede in spremeni.(lahko gre samo za nastavitev acl ali registriranje komponente.

XML se lazje popravis, ker vsaj ves, kaj ti kaj pomeni. :)
XML über alles!

To ves samo pogojno, se dalec od tega, da to vedno vedel.

<xml ...>
<mCCM fd="333" prm="down"\>
<refDrg auth="done">
  <it cnt="3">First</it>
  <it prgm="srsly">Second</it>
</refDrg>
</xml>

Na, zdej pa popravi ...

XML se lazje popravis, ker vsaj ves, kaj ti kaj pomeni. :)
XML über alles!

To ves samo pogojno, se dalec od tega, da to vedno vedel.

<xml ...>
<mCCM fd="333" prm="down"\>
<refDrg auth="done">
  <it cnt="3">First</it>
  <it prgm="srsly">Second</it>
</refDrg>
</xml>

Na, zdej pa popravi ...

in tega ne moreš napisati v txt datotekah podobno kriptično? dej mudel prebol sebe ...

in tega ne moreš napisati v txt datotekah podobno kriptično? dej mudel prebol sebe ...

Seveda lahko ampak pri XMLju se nihce ne trudi, da bi stvar bila razumljiva.

Rajsi ti preboli dejstvo, da XML nima prav nobene prednosti pri nekih takih preprostih zadevah kot je konfiguracija programov. Morda v WIN sistemih, ker imate tako komplicirane konfiguracije in ne gre drugace. Unix konfiguracije so pa preproste in enostavne, nobene potrebe po telovadbi z XMLjem. Poglej si kako konfiguracijo kdaj na unixu, bos videl.

Apache? Sendmail? Postfix master.cf? Asterisk?

Yay! Sami vzori berljivosti in preglednosti. Pri takšnih si včasih prav zaželim kakšnega malo bolj preglednega in mnogo manj kriptičnega načina nastavljanja.

Asteriska ne poznam, apache in postfix (ja, tudi master.cf) sta pa precej enostavna za konfigurirat in predvsem precej dobro dokumentirana.

Sendmailov config file pa v bistvu ni human readable, ker se ga generira s pomocjo orodja M4. Tisto konfigurirat je lazje, je pa sendmail nekaj iz zgodnjega zacetka prejsnjega stoletja in ni primerljiv. Poleg tega se ga vsaka resna distribucija otepa. :)

Le zakaj nekaj se v zadnjih letih skoraj vsem programom po vrsti v nastavitve dodaja možnost vključevanja drugih nastavitvenih datotek? Morda zato, ker so njihove konfiguracije predolge? Prekompleksne? Nepraktične za zapis v eni sami datoteki?

Ja, predvsem so ratale konfiguracije predolge v nekaterih primerih. Za 20 virtual hostov je lazje imeti 20 konfiguracijskih datotek kot eno predolgo. A to po tvojem zakomplicira zadevo?

Samo naj mi prosim nihče ne razlaga o *enostavnih* konfiguracijah v *ix sistemih.

Stvar JE enostavna, ce preberes manual. Ce ga pa ne preberes, pa tako ali tako nimas kaj poceti z brskanjem po konfiguraciji. Tako kot tudi ne bi smel klikat po konfiguracijskem GUIju, ce nisi prebral manuala/online helpa, ker v bistvu ne ves kaj klikas. Lahko se ti zdi, da ves, ker zgleda enostavno. V resnici pa ne ves.

Če pa ne verjame meni na besedo, pa naj pogleda koliko različnih parserjev/writerjev ima webmin.

Webmin je skropucalo.

Vse samo zato, da lahko administrator kdaj kaj naredi tudi brez naprezanja z urejevalnikom teksta in vsaj z minimalno kontrolo pravilnosti vpisa.

Za tiste, ki ne znajo tipkati in se imajo potem za poznavalce, ker znajo nekaj v webminu naklikat. K pa webmin zastrika konfiguracijo pa pridejo sem (ali pa kam drugam) jokat.

Zakaj npr. sudo uporablja in priporoča striktno uporabo visudo skripte? Ravno zato, ker si lahko z urejevalnikom teksta narediš dovolj škode, da se zakleneš ven iz sistema. Tako pa se pred zapisom v dejansko konfiguracijsko
datoteko preveri sintakso. Pa so nastavitve v sudoers ene izmed bolj enostavnih in preglednih.

Jaz visudo se nikoli v zivljenu nisem uporabil. Seveda se lahko zaklenes iz sistema. Tako kot se lahko zaklenes iz sistema ce napacen rule na firewallu napises. A Windows ti s svojim GUIjem to prepreci?

Preproste in enostavne? Dream on.

Ja, vecina stvari je preprostih in enostavnih za urejanje. Ne za nekoga, ki nima pojma ampak za nekoga, ki te stvari zna poceti. Takih, ki ne znajo pa tako ali tako nocemo, ne v enem in ne v drugem taboru. Mar ne?