» »

Zakaj rabimo strojevodje na vlakih

Zakaj rabimo strojevodje na vlakih

«
1
2 3

alexa-lol ::

hej :D mene zanima če se kdo spomne kakšnga dobrega razloga, da rabimo strojevodje met na vlakih. Jaz sem mnenja, da bi lahko mel računalniški sistem, ki bi nadzoroval vse vlake in vse stvari. Je se kdo mojega mnenja? Ima kdo kaksen protiargument?

Lep pozdrav :)

Ice-Heki ::

jype dobra :)

Meni pade na pamet to, da če se naredi nesreča (npr. kdo se vrže pod vlak), sistem tega ne bi opazil in bi na tej progi čez truplo vozili par dni ... preden bi dejansko kdo ugotovil, da je nekdo pustil svojo dušo na tirih.

alexa-lol ::

no sej zato bi bil centralni sistem katerega bi nadzorovalo še par računalnikov + avtomatične zavore bi še vedno obstajale tkao kot zdaj.

Glede tega, da bi se kdo pod vlak vrgel in podobno... vrglo bi se jih isto stevilo kot zdaj, kar se pa tiče da bi čez njih vozili bi bili pa v vlaku senzorji (in pa na nadzornem sistemu kamer), ki bi ugotovili nekonsistenco 3D modela (beri truplo na tiru), da ne omenjam IR kamer, ki bi nadzarovali vsako premikanje v okolici tirov.

Še kakšen argument?

jype ::

alexa-lol> ki bi ugotovili nekonsistenco 3D modela

Skratka, bodisi bi se vlaki ustavili takoj, ko bi začelo snežiti, ali pa bi brez slabe vesti (sic!) povozili v belo srajco oblečenega človeka.

alexa-lol ::

ja to je mau fora zato bi blo bols ce bi mel senzorje, ki bi zaznavali premikanje v okolici tirov. tak neviden kvader okoli tirov. To bi lahko nastimal kar na droge za elektriko.

PS še ne podatek...
V letu 2007 so zeleznicarji naredili 19 125 000km (http://podjetje.slo-zeleznice.si/upload... str. 20). Če upoštevamo, da so imeli 1000 zaposlenih strojevodij (na netu našel podatek 1199 ampak vzamimo raje 1000) to pomeni, da je na leto vsak naredil 19 125km, na mesec torej 1604 ali drugače 54km/dan. Če vemo, da je povprečna hitrost potniških (52.8km/h) in tovornih 30km/h in pa se strinjamo s povpračno hitrostjo 40km/h je to manj kot 2 uri dela na dan (vključno s potjo na in od dela). Potem se pa čudijo, da imajo izgubo. Jst sm za modernizacijo, elektronizacijo in popolno elektrifikacijo zeleznice. Vsi zaposleni (7000) so dobili za plače 190mio € oz. 2261 € na glavo na mesec.

Boeing ::

SŽ je konglomerat 8000+ zaposlenih, od tega je ljudi, ki dejansko služijo denar (= dispečerji, sprevodniki, strojevodje, tehniki, serviserji) nekaj čez 1500. Če sem dobrodušen, jim dovolim 500 ljudi za upravo in oglašanje na telefone, ostalo zajedavsko bando 5000+ ljudi pa nagnat, in bojo SŽ v par letih ultra dobičkonosna firma.
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX

KandazaR ::

Krčiti bi bilo treba tudi pri sprevodnikih. Pač na vlak namestit neko avtomatiko, kjer moraš not vtaknit karto in te spusti naprej. Pa avtomatizirati je treba spuščanje vlakov iz postaje (ne pa da rabi biti nekdo zažvižga za vsak vlak).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: KandazaR ()

echo ::

Sej se ne vozijo vsi strojevodje na vlakih. Pa še kakšne tri smene morajo biti itd.
Stroške postavitve takšnega sistema si lahko Železnice privoščijo samo na vrhuncu finančnega stanja, trenutno so plače bolj pomembne.
Denar bi bilo mnogo smotrneje investirati v boljšo infrastrukturo, kot pa hitech senzorje. Pri vlakih je tako ali tako zelo malo človeškega faktorja pri nesrečah, vlaki pa so konstrukcije, ki potrebujejo precej časa za ustavljanje, tako da nekaj ms ne predstavlja večje spremembe. Tudi če zaznaš oviro, ne moreš veliko storiti, da bi se ji izognil.

alexa-lol ::

Krčiti bi bilo treba tudi pri sprevodnikih. Pač na vlak namestit neko avtomatiko, kjer moraš not vtaknit karto in te spusti naprej. Pa avtomatizirati je treba spuščanje vlakov iz postaje (ne pa da rabi biti nekdo zažvižga za vsak vlak).


s tem se strinjam...
imamo 128 postaj in če za vsako postajo rabimo v povprečju 2 'žvižgalca' in če imata plača 700€ je to 256 ljudi in letni strošek 2.2 mio €. Ampak to je drobiž če gledamo koliko ostalih se šverca.

še nekaj sem našel
Primerjava dolžine prog in število zaposlenih. V Ššaniji kjer je največ konkurence (tako je razvidno iz dokumenta) je 14 652km prog in 33 379 zaposlenih oz. vsak zaposleni nadzoruje 0.44km proge, v Sloveniji pa je 1228km prog in 8 084 zaposlenih, pri čemer vsak nadzoruje 0.15km proge. Že tukaj se vidid da je 2/3 ljudi preveč.

Vir je letno poročilo SŽ za 2007 (http://podjetje.slo-zeleznice.si/upload... ) stran 29

Zgodovina sprememb…

Blinder ::

Da bo vedel Stalin koga ubit, če bo vlak zamudil:D
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 1080 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

barbarpapa1 ::

Pozdrav

Te zadeve že obstajajo, sicer se še ne uporabljajo na večjih železniških omrežjih, je pa kar nekaj metrojev, ki čisto lepo shajajo brez strojevodij.

http://www.transport.alstom.com/home/pr...

http://www.railway-technology.com/proje...

Avtomatizacija železniškega prometa je samo vprašanje časa.....

whatever ::


Avtomatizacija železniškega prometa je samo vprašanje časa.....


Podpis pod tole. Skoraj vse scenarije se da predvidet, če pa kakšnega že ne, bojo pa v prihodnosti namesto žvižgalcev računalniški operaterji v centralnem nadzornem sistemu, ki bodo lahko prevzeli kontrolo če kaj zagusti. In avtomatiziran sistem je lahko odziven še hitreje in bolj zanesljivo kot zaspan strojevodja.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: whatever ()

sidd ::

TGV bi lahko bil vzor (pa preden me napadete vsi da je slovenija premala itd.....v mislih nimam hitrosti)
no idea for signature
signed
I

SaXsIm ::


s tem se strinjam...
imamo 128 postaj in če za vsako postajo rabimo v povprečju 2 'žvižgalca' in če imata plača 700€ je to 256 ljudi in letni strošek 2.2 mio €. Ampak to je drobiž če gledamo koliko ostalih se šverca.


Če dejansko verjameš da majo žvižgalci plačo 700eur. Od sošolca fotr je žvižgalec. Na mesec dobi cca. 1200€, sošolec ima zastonj mesečne karte za vlak,...
SaXsIm

klemenSLO ::

Če dejansko verjameš da majo žvižgalci plačo 700eur. Od sošolca fotr je žvižgalec. Na mesec dobi cca. 1200€,

Bruto mogoče. Neto pa ne verjamem.
Life is not measured in minutes, but in MOMENTS...

barbarpapa1 ::

Pozdrav

Ko sem napisal, da se popolnoma avtomatski sistemi na "odprtih" progah še ne uporabljajo, to ni povsem res. Obstajajo sistemi,ki dejansko omogočajo (pod določenimi pogoji) vožnjo vlaka brez posredovanja strojevodje. Tako ima Nemčija ti. LZB (LinienZugBeeinflussung)

http://de.wikipedia.org/wiki/Linienzugb...

Pri tem je možno vlak voditi brez vpliva strojevodje iz ti. centrale na odsekih, kjer je omenjena oprema nameščena.

Francoska verzija (seveda nekompatibilna z LZB) je TVM (Transmission Voie-Machine), ki se uporablja tudi pri TGV

http://de.wikipedia.org/wiki/Transmissi...

Tudi pri nas je na železnici ponekod vgrajen del tega sistema (pri nas se imenuje APB - Avtomatski Progovni Blok):

http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastr...

Ta npr. prepreči nedovoljeni prevoz signala (sproži avtomatsko zaviranje) ipd...

Iz zgoraj navedenega se da slutiti tudi glavno težavo pri uvedbi avtomatskega prometa vlakov v Evropi. Do nedavnega je vsaka (večja) država razvijala svoj sistem, ki ni bil združljiv s sitemom sosednje države. Posledično je prišlo do dogovora in pod vodstvom UIC je bil definiran ETCS (European Train Control System)

http://de.wikipedia.org/wiki/European_T...

Načeloma so vsi ti sistemi izšli iz sistemov signalizacije. Tako v EU obstaja zahteva, da je potrebno za progovne hitrosti nad 160 km/h vsa strojevodska mesta opremiti s signali v kabini. Glede na to, da je strojevodja v bistvu "računalnik", ki izvaja "program" vožnje zapisan v voznoredni knjižici, in ga prilagaja v skladu z informacijami, ki jih dobiva s strani signalnih naprav, je logična povezava "programa" s signalnimi podatki, kar da avtomatsko vožnjo vlaka. Najlažje je zadevo narediti na odprti progi, na postajah je že precej težje, vendar se da...

Za konec pa še informacija..."Žvižgačev" v takšni obliki, kot jih poznate, z uvedbo novega signalnega pravilnika ni več (prometniki in vlakovni odpravniki). Vlak sedaj "odpravi" sam sprevodnik vlaka (za to so dobili take male zelene "loparčke"), kot so ga že prej na nezasedenih postajah in postajališčih...

LP

Jože

amigo_no1 ::

Če se ne motim so imeli z ZDA do pred kratkim (okoli mesec dni nazaj ??) v enem večjem mestu 100% avtomatski sistemi ; dokler se nista srečala dva vlaka z nasprotnima vektorjema na istem tiru :)).

alexa-lol ::

jap... mal sem razmislil in prisel do tega, da ta prehod ne bi mogel biti iz danes na jutri ampak postopen...
ampak najprej bi blo treba 5500 ljudi iz SŽ nagnat in pa optimizirat delo, posodobitit tire in vlake.

Prvo kar bi lahko naredil je avtomatizacija prodaje kart in pa pregleda kart na vlaku. Potem je tukaj obnova prog. Ker bi imeli nove (obnovljene) tire bi lahko vozili vlaki (predvsem tovorni; prihodki tovornega dela so 160mio €, potniskega 30mio €) hitreje, vsaj s hitrostjo 230km/h (povprecno pa nekje 180-190km/h) kar je samo za opombo nekajkrat vec od 30km/h, ki jih dosega tovorni promet. Ker bi bili vlaki hitrejsi, bi jih rabili manj, da bi prevozili enako stevilo tovora in potnikov.

Samo ce bi nagnali 5500 mesalcev lufta bi prisparali 150 mio €.

barbarpapa1 ::

Pozdrav

Avtomatizacija kart je OK, lahko pa si zamišljam sistem brez preverjanja na vlaku (so pa potrebne močne kontrole in pa "krvave" kazni. Tako imajo Avstrijci urejeno v primestnem železniškem prometu) z avtomatom za prodajo kart na samem vlaku.

Zdaj pa drugi del. Za hitrosti do 230 km/h so potrebne povsem nove trase. Ne smemo pozabiti, da je večina prog bila postavljen še v ranjki Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni je bila edina res nova proga tista do Kopra, tale od Murske Sobote do Hodoša pa sledi večinoma traso že nekdaj obstoječe, a konec 60-tih let prejšnjega stoletja ukinjene proge. Poleg tega je od trenutnega voznega parka hitrosti do 230 km/h sposobna edino nova serija Siemensovih električnih lokomotiv (SŽ541) in pa Pendolino. Ostalo je daleč od tega. Celo v Evropi je malo tovornih vlakov, katerih max. hitrost presega 140 km/h, pa še to so v glavnem posebni, kot je paketni Parcel InterCity z Vmax 160 km/h.

Bi kar nekaj naredili, če bi uspeli dvigniti osno obremenitev na standardnih 22,5T. Tako je proga od Rimskih toplic do Šentilja še vedno 20T os, zato na tej relaciji nove SŽ541 ne morejo voziti. Prav tako smo verjetno že srednjeročno izgubili V koridor, saj Avstrijci pospešeno gradijo Koralpentunnel, ki bo direktno povezal Gradec in Celovec (proga za 200 km/h). Na italijanski strani pa že nekaj časa obratuje tabeljska proga (pontebbana - Videm/Udine - Trbiž/Tarvisio - avstrijska meja), ki je prav tako narejena za 200 km/h. Tako bomo v par letih na osi vzhod-zahod "obvoženi"....

Krepko zamujamo...

LP

Jože

SmeskoSnezak ::

V temi o elektro avtih sem nedolgo nazaj razlagal o raznih stvareh, ki se dogajajo na tem področju.

Ste že slišali za VAL, ki se uporablja na nekaterih avtomatičnih vlakih?
@ Pusti soncu v srce... @

zee ::

Da ne bo pomote: avtomate za prodajo karto imajo ze po vseh razvitih delih Evrope.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Pyr0Beast ::

Kaj je pa sedaj narobe z ljudmi ki prodajajo karte ?

Slo železnice so nazadovale zaradi neposodabljanja in neobnavljanja prog. Se spreminja, ampak prepočasi.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

alexa-lol ::

Da ne bo pomote: avtomate za prodajo karto imajo ze po vseh razvitih delih Evrope.

ja sej to ni ne vem kakšna umetnost :D pač printer v mal drugačni obliki

Glede VALa pa tko.. v odaji Next World na Discovery Channel sem slisal, da imajo avtomatizirano podzemno tudi že v Torinu, tko, da zdaj je samo fora kako to spraviti na celinske tire.

Jože@... Glede tega predora je res škoda ampak itak je tranzitni promet samo 20% prihodka SŽ (v letu 2007)..tableca gre takole

v 2007..
 Prepeljani tovor

Prepeljani tovor

zee ::

Z ljudmi, ki prodajajo karte, ni nic narobe, razen tega, da ne obratujejo od 22h zvecer naprej, da si imajo vselej dosti za povedati takrat, ko se naredi zelo dolga vrsta.

Da je infrastruktura mocno zastarela, vemo ze od leta 1992 (priblizno) naprej, vendar pa se razen veliko izgubljenih besed, denarja in direktorjev, ni naredilo prav nic.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

barbarpapa1 ::

Pozdrav

VAL mi je poznan, kar se vodenja tiče, je zadeva praktično ista, kot pri Alstomovem sistemu "klasičnega" metroja. Povdarek je tukaj bolj lahki izvedbi proge s kolesi s pnevmatikami ter sekundarnim (in vodilnim) sistemom s tiri in železniškimi kolesi.

Kar se pa tabele tiče, res je, da je tranzit "samo 20%" vsega tovornega prevoza, a če gledaš drugače, je to 1/5 obsega poslovanja! In teh 20% je ogroženo s Koralpentunnelom, predvsem pa z nedejavnostjo SŽ, oz. bolje rečeno, naše države. Po drugi strani je skoraj 25% prometa luški tranzit, ki ga "naredi" luka Koper. Dokler je ta večinsko v lasti države bo tudi državna železnica imela delo. Pa še tu se pogača za SŽ tanjša. Zaradi predpisov so SŽ tiri odprti za tujo konkurenco in tako iz Kopra že vozita dva privatna operaterja in sicer RCA (Rail Cargo Austria) in Adria Transport. Slednjo je skupaj z GKB (Grazer Koflacher Bahn) ustanovila prav Luka Koper. Si pa lahko predstavljam, če se bo luka dejansko sprivatizirala, si bo lahko, če jo SŽ ne bo zadovoljivo servisirala, hitro zgradila najkrajšo možno železniško povezavo do drugega ponudnika. Trst je blizu, FS pa se dodatnega zaslužka ne bo branil. Pa to ne bi bila prva proga, ki bi jo zgradila Luka Koper. Sedanjo kopersko progo je leta 1967 zgradila prav slednja in se je najprej tretirala kot industrijski tir. Takratna JŽ je progo v svoj sestav uvrstila šele kasneje....In vemo, da ta proga danes predstavlja ozko grlo, drugega tira pa ni in ni....Aja, ravno ta teden je v luko prišlo drugo post-panamax kontejnersko dvigalo, dva sta še na poti. Tako se bo število dvigal podvojilo, možen vpliv na pretovor kontejnerjev pa si lahko predstavljate...

Smo pa zašli debelo v OT s teme avtomatizacije železniškega prometa.....

Aja @alexa-lol, ali si kdaj zašel semle:

http://www.vlaki.info/forum/

LP

Jože

alexa-lol ::

sem Jože :D ravnokar sem se ponovno registriral, da malo povprašam o stvareh

Sem pa prebral, da je delež tranzita čez Slovenijo samo 5% po železnici in če nam uspe to številko dvigniti vsaj na 25% smo že pri 20 000 tonah. Kar se pa tiče Luke Koper.. če se bo privatizirala in bojo SŽ imele konkurenčne cene in ostalo mislim, da ni problema za posel. Glavna težava je da je povprečna hitrost 30km/h in povprečna zamuda 80 minut. Če to porihtajo mislim da so že veliko naredili.

kmetek ::

Če dejansko verjameš da majo žvižgalci plačo 700eur. Od sošolca fotr je žvižgalec. Na mesec dobi cca. 1200€,

Bruto mogoče. Neto pa ne verjamem.


Že 1200€ bruto za skoraj nič dela je več kot preveč, za polovico preveč.

Karaya 52 ::

barbarpapa1; odlični posti, večkrat prebiram tudi forum Železna cesta, pa te bom raje kar tu vprašal.

Kolikšno hitrost bi lahko dosegali potniški vlaki na relaciji Litija-Zidani most, ob pogoju da bi progo obnovili. Sprašujem, ker obstaja nek mit, da hitra železnica v Sloveniji zaradi terena ni primerna (sploh kar se tiče radijev zavojev).

Obstaja vsaj kanček upanja na ponovno vzpostavitev proge Velenje-Slovenj Gradec? Dozdeva se mi, da je dobičkonosnost relacije Celje-Velenje že sedaj blizu ničle.

Kolikor je meni znano, Hrvatje pospešeno gradijo železniško progo od Reke do Madžarske, hkrati pa se pri Divači pripravlja "bypass" oz. direktna povezava s Trstom. Situacija v Avstiji mi do sedaj ni bila znana, slutim pa, da so naši vrli avtocestni lobiji zapravili edino prednost Slovenije - strateški položaj. Če izgubimo še stik z odprtim morjem... Ni kaj, v 1500 letih, kar so tukaj Slovani smo zapravili skoraj vse.

Pardon za offtopic.

alexa-lol ::

Jaz mislim, da nič ni zapravljeno. Zakaj bi bili pa Italjani in Avstrijci toliko bolj sposobni? Sem mnenja, da če bi imeli do leta 2015 enako zmogljivo infrastrukturo (proge 200km/h+, 225kN osne in 80kN pritiska na tekalni meter, vse možne sisteme, 100% elektrifikacijo + 800km novih prog), potem bi jih "premagali že zaradi nižijih stroškov dela (beri ultra učinkovite železnice) s 1500 zaposlenimi, računalniške kontrole, ki bi temeljil na matematičnih modelih in pa zaradi krajše dolžine železnice (bili bi bolj učinkoviti).

Glede posodabljanja železnic sem na forumu Železna cesta že objavil informativni izračun koliko bi stalo novo omrežje. Po mojih ocenah, ki sledijo iz količine delovnih ur in porabe materiala pri gradnji železnice v Albaniji leta 47/48 bi porabili za cel sistem 3 miljarde € in ne 9 miljard €.

hej v zadnjem času se veliko govori, da bo vlada končala vlaganja v avtocestni križ in bo začela vlagati v železničarsko infrastrukturo. Po medijih se govori o številki 9 miljard €. Pri tem pa se mi poraja nekaj vprašanj.

Za začetek bom prilepil sliko strani iz zbornika 100 let železnic Jugoslavije (našel na forumu)



V njem je omenjeno...
Porabljno je bilo
3 000 000 delovnih ur = * 10€/uro =30 000 000 €
7 000 ton cementa = cena je 100€/t ali 700 000 €
900 ton bencina in nafte = recimo, da je tona nafte 1000l je to 900 000l=900 000 €
4 000 ton kovine = recimo, da je to železo 100€/t = 400 000€
skupaj 32 mil €
torej to so nekako stroški za postavitev 48km (670 000€/km). V Sloveniji imamo 1228km prog. Če bi vse zgradili po taki ceni je to 823 mio €; recimo, da ker je vmes tudi nekaj predorov in podobnih zahtevnejsih gradenj, da bi bili stroski 2 miljardi €. Zanima me kje je razlika 7 miljard €.

PS. na internetu sem našel ceno za 179.2 km nov odsek proge v Indiji...cena je 110mio €

Nato me je nek uporabnik spomnil, da sem pozabil šteti strojne ure in amortizacijo. In sem jih prištel...ž

Aha ok pa recimo da je zraven še 2 800 000 strojnih ur po ceni 100€/uro. To je še vedno 40mil za 48km ali 834 000 €/km.
Pa rečmo, da rabiš za teh 48km 100 bagerjev. Če je en 150 000€ in je letna stopnja amortizacije največ 33% je to še vedno "samo" +5 000 000€ za teh 48km če jih zgradimo v enem letu. Skupna cena je 45mio €/48 km ali 938 000/km.

recimo da to potem pride 3 miljarde za slovensko omrezje...kje jih je se 6?

lpB-)

Pyr0Beast ::

Zahteven teren, heh :D
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

bluefish ::

Ker bi imeli nove (obnovljene) tire bi lahko vozili vlaki (predvsem tovorni; prihodki tovornega dela so 160mio €, potniskega 30mio €) hitreje, vsaj s hitrostjo 230km/h (povprecno pa nekje 180-190km/h) kar je samo za opombo nekajkrat vec od 30km/h, ki jih dosega tovorni promet.
In svinja sanja kukuruz.
Najdi mi podatke, kje na svetu vozijo tovorni vlaki z omembe vrednim tovorom po 200km/h.
Ni vse le v tirih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

alexa-lol ::

Ja lej ta novi vlaki 541 "Živa" majo top speed 230km/h; 180 je res malo 2 much ampak 120 km/h je pa čist realno.

amigo_no1 ::

Pozabljate da se morajo vlaki kdaj tudi ustaviti - pri 80 km/h je to neprimerno lažje, hitrejše in cenejše kot pri 200 km/h.

Karaya 52 ::

Material sploh ni največji izdatek v zahodnih državah (odmislimo ceno jekla). Morda je bil v Jugoslaviji in je še v Indiji ter Albaniji, kjer je delovna sila poceni.

Že sama priprava projektne dokumentacije traja lep čas, sledi birokratska navlaka, zamudne razlastitve...

Sploh pa ima 3. razvojna os prednost. Imo je politika nad železnico obupala.

Mr.B ::

NAslov lahko date, zakaj rabimo pilota v letalu.
Hm samo v enem primeru : ko odpove trojna redundanca avtomatksega pilota.
Dejansko edino kar danes v funkciji opravlja pilot, je da naredi na listu kljukico, vnese podatke, pa še to ni nujno in reče živjo ali lahko grem, ter živjo ali lahko pristanem....
Ostalo pa je zgolj diskretnost pilota, če bi hotel prevzeti krmilo.....
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

alexa-lol ::

kok je pa cena enga ustavljanja iz 200km/h?

Kar se tiče razlastitev. Proga bi šla po dokaj podobni trasi kot gre zdaj samo da bi bili ovinko bolj blagi tako, da ne vem kakšnih razlastitev ne bi bilo + v X. in V. koridorju je že tako ali tako večina železnice dvotirne tako, da bi bilo že zaradi tega manj razlastitev.

Karaya 52 ::

Mr.B; samo catIIIa letala imajo autoland, z minimum decision height 0m. Skratka samo v primeru nične vidljivosti. Autolanda še nisem doživel, baje pa je boleč glede na to da autopilot ne izvede flara.

edit: autothrottla nimajo niti vsa letala catIIIa.

Zgodovina sprememb…

Karaya 52 ::

Tudi izvajanje holdingov in ostalih procedur. Sorry, ne vem kako bi to uspelo. Pride do nepričakovega head winda, na tleh mučkajo - letalo zamudi svoj slot, kaj potem? Pilot je na letalu zato da prejme od kontrolorja dodatna navodila in počaka v vrsti. Na največjih letališčih se niti ne prakticira SID, STAR procedur ker je vse v domeni kontrolorjev. Imaš predlog kako bi to rešili?

alexa-lol ::

Tudi izvajanje holdingov in ostalih procedur. Sorry, ne vem kako bi to uspelo. Pride do nepričakovega head winda, na tleh mučkajo - letalo zamudi svoj slot, kaj potem? Pilot je na letalu zato da prejme od kontrolorja dodatna navodila in počaka v vrsti. Na največjih letališčih se niti ne prakticira SID, STAR procedur ker je vse v domeni kontrolorjev. Imaš predlog kako bi to rešili?


ubistvu mam... to bi lahko delal frankfurt...avtomatski kontrolni stolp... bi samo skrbel da se točke v njegovem trodimenzionalnem prostoru ne bi zadele. Upošteval bi še udobje potnikov in veter.

Karaya 52 ::

Da vi vzpostavili povezavo med Flight Management Computer ki je na letalu in kontrolo ki bi uploada novi flight plan? To je edina opcija poleg inteligentnega avtopilota ki bi bil avtonomen od centrale. Pri prvi opciji lahko letalo ugrabijo teroristi na lažji način kot to počnejo danes.

Autoland funkcijo uporabljajo samo večja letališča. Kaj se zgodi ko ILS odpove? Danes pilot prevzame krmilo in letalo ročno spusti na tla. Večkrat pride do okvar senzorjev, ki javljajo napake - v resnici jih pa ni, kaj v tem primeru? Kako bi avtopilot reagiral na napačno javljanje napak oz. kako bi odreagiral ko bi šlo za resno napako. Vzpostaviti bi morali tudi komunikacijo med letali, ker danes kontrola skrbi da so letala med seboj dovolj oddaljena.

Verjetno so podobne dileme pri vlakih.

gruntfürmich ::

ravno zdaj ko je idealna prilika za zgraditev drugega tira od kopra pa ne bo verjetno nič...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

DixieFlatline ::

2 tira bi morali imeti tud do Jesenic da bi bli potniški vlaki npr. na vsake pol ure.
The sky above the port was the color of television, tuned to a dead channel.

BigWhale ::

Kaj se zgodi ko ILS odpove?


Desant! ;)

Berserker ::

Nisem ravno prebral celotne teme me pa zanima do kdaj mislijo te stare vlake počečkane z grafit umakniti ker gredo prepočasi, v letu 2009 bi pa res lahko že razvoj pomaknili naprej z proge MB-pragersko se vozim včasih 40 min ali še več. Vlaki gredo obpuno prepočasi, preveč postaj imamo recimo tole postajo orehova vas bi mirne duše lahko zaprli ker je le kup ruševin z razbitimi šajbami. .

darkolord ::

Ja, najboljš ukint vse postaje, na katerih ti ne vstopaš/izstopaš.

krneki0001 ::

JOže en kubik betona je 1.5 tone in cena kubika stane od 60 do 90 evrov s prevozom vred za fizične osebe. Za firme je še ceneje, ker vzemajo na količino. Torej je tvoja predikcija za ceno betona vsaj 2x previsoka.

BmN ::

Res bi rabli drugi tir to Kopra, ampak če gledam kakšne traparije delajo s tuneli in avtocestami, si lahko le predstavljam kako bi zgledal ta drug tir in kdaj bi bil končan.

Avtomatizacija železnic zveni mikavno, mislim pa da elektronika (še) ne more nadomestit človeka ter njegovih izkušenj (strojevodjo mislim)

Utk ::

To ti misliš. Večina nesreč se zgodi zaradi human error, pa zato nikomur na pamet ne pride, da bi vse zamenjal z elektroniko. Ko elektronike naredi kakšno nesrečo, je takoj cel halo. Pa še tam vprašanje ali je res kriva elektronika, ali izredna šlamparija, slabo vzdrževanje ali kaj takega. Poleg tega elektronika ne stavka.

BmN ::

hja ponavadi so velike nesreče splet več dejavnikov....

Karaya 52 ::

Sam sem skeptičen do statistike ki predpostavlja "human error" kot najpomembnejši faktor v nesrečah. Nihče ne vodi (vsaj zasledil nisem) statistike o "saved by human" napakah.

-A320 odpove motor nad Londonom. Pilot pristane, potniki ploskajo, letalo na popravilo, end of story.
-A330 nad Atlantikom ostane brez goriva zaradi tehnične napake. 200 tonsko letalo jadra do letališča. Vsi ploskajo, end of story.
-Boeing 737 družbe Helios se vzpenja na 30.000 čevljev, na 10.000 čevljih javi kup napak ki nimajo prav nobenega smisla. Padec tlaka v kabini, zaradi hipoksije vsi zaspijo, letalo strmoglavi. Human error, ker pilota nista pravočasno ugotovila napake.

Avtopilot bi v vseh treh primerih strmoglavil.

Prodajo vtopnic na SŽ bi že zdavnaj morali prevzeti avtomati. Po drugi strani pa so prodajalke na ljubljanski postaji prav simpatične. :)
«
1
2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prvo avtonomno omrežje tovornih vlakov polno operativno

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
306575 (3823) jype
»

SŽ omogočil nakup vozovnic po spletu (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7212160 (9857) aborko
»

SŽ - 5 ur na vlaku od MB do KP? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
12634374 (28447) DuleKrtola
»

Zakaj ljudi povozi vlak? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
18016309 (9291) fabrskd
»

TGV novi rekorder med vlaki (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7310990 (8669) Vantage

Več podobnih tem