» »

[Vse o DSLR]

strani: « 1 2 3 ... 36

kuglvinkl ::

Takole,

tole bo tema o DSLR aparatih in vsem kar jih spremlja.

Kako se igramo?

Zastavite vprašanje. Če veste nanj tudi odgovor, odgovorite. Potem bodo moderatorji z vašimi polnili naslednji post takoj za tem uvodnim s Q&A.

kuglvinkl
Your focus determines your reallity

kuglvinkl ::

Q: Zakaj za nekatere leče pravimo, da so hitre, nekatere pa počasne?

A: Hitrost leč se nanaša na največjo možno odprto lečo. Leča z večjo možno odprto zaslonko, je hitrejša od tiste, ki ima manjšo možno odprto lečo. Primer: leča, ki zmore f2, je hitrejša od tiste, ki zmore f4.

Hitrost leče je pomembna pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih. Primer:



link - EXIF je pod sliko

Bolj odprta zaslonka spusti na senzor več svetlobe. Hitrejšo lečo ko imam, v slabših svetlobni pogojih bom lahko slikal.

Upoštevati je treba, da so hitre leče občutno dražje kot počasnejše.

Najhitrejše leče so prime ali fiksne, torej s fiksno goriščno razdaljo. Ki seže za smrtnike nekje do f1.2 (če imate 6k evrov, si lahko omislite tudi 0.95 – Leica), običajno pa se vrednosti f sučejo med 1.4-2.8.

Najhitrejši zoom objektivi imajo vrednost f na 2.8, čez celoten goriščni razpon, npr. od 24-70 ali od 70-200. Kit objektivi so mnogo počasnejši, vrednosti se sučejo med 4.0 na začetku goriščne razdalje, do 5.6 na koncu. Temu primerna je tudi cena.


Q: Lahko kdo po kmečko razloži foro pri globinski ostrini. Zanima me namreč zakaj točno je pri majhni vrednosti zaslonke, majhno področje globinske ostrine ( ko je zaslonka široko odprta), in obratno ko imamo zaslonko zelo zaprto je veliko področje ostrega. Kolikor sem si gledal gre za lom žarkov? Ampak če bi znal kdo razložit enostavno bi blo super.

A: Tule je dobra shema tega kako svetloba potuje skozi lečo in zakaj pride do "zameglitve".



Ker običajno želimo zamegliti ozadje in izpostaviti subjekt, moramo paziti na dve stvari:
- objektiv mora biti fokusiran na točko, ki je precej bližje od neskončnosti (ki se uporablja predvsem za fotografiranje pokrajinskih in drugih panoramskih motivov)
- zaslonka mora biti čimbolj odprta, vendar ne toliko, da je na portretu nos oster, ušes se pa ne vidi več (kar je z dobrim objektivom vsekakor izvedljivo)

Pa še en enostavnejših kalkulatorjev globinske ostrine:

http://www.dofmaster.com/dofjs.html

Po kmečko: če je točka na objektu "v fokusu", se vsaka pot žarka od točke do senzorja skozi lečo konča na isti točki na senzorju.

Ko pa točka ni v fokusu, pa žarki priletijo skozi lečo na senzor na različnih mestih (ker se združijo v eno točko bodisi pred ali za senzorjem), in to v odvisnosti od vstopnega kota posameznega žarka.

Večja kot je leča, več različnih vstopnih kotov ponuja in večji bo zmazek, ki bo nastal iz posamezne točke.

In jasno, ko je objekt dovolj daleč, so razlike v vstopnih kotih zanemarljive, zato je od nekod dalje vse v fokusu.
Your focus determines your reallity

Zgodovina sprememb…

kuglvinkl ::

Q: Zakaj za nekatere leče pravimo, da so hitre, nekatere pa počasne?

A: Hitrost leč se nanaša na največjo možno odprto lečo. Leča z večjo možno odprto zaslonko, je hitrejša od tiste, ki ima manjšo možno odprto lečo. Primer: leča, ki zmore f2, je hitrejša od tiste, ki zmore f4.

Hitrost leče je pomembna pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih. Primer:



Bolj odprta zaslonka spusti na senzor več svetlobe. Hitrejšo lečo ko imam, v slabših svetlobni pogojih bom lahko slikal.

Upoštevati je treba, da so hitre leče občutno dražje kot počasnejše.

Najhitrejše leče so prime ali fiksne, torej s fiksno goriščno razdaljo. Ki seže za smrtnike nekje do f1.2 (če imate 6k evrov, si lahko omislite tudi 0.95 – Leica), običajno pa se vrednosti f sučejo med 1.4-2.8.

Najhitrejši zoom objektivi imajo vrednost f na 2.8, čez celoten goriščni razpon, npr. od 24-70 ali od 70-200. Kit objektivi so mnogo počasnejši, vrednosti se sučejo med 4.0 na začetku goriščne razdalje, do 5.6 na koncu. Temu primerna je tudi cena.

tkole naj bi zgledal prispevek. Ga bom še dopolnil
Your focus determines your reallity

Tac20 ::

Q: Lahko kdo po kmečko razloži foro pri globinski ostrini. Zanima me namreč zakaj točno je pri majhni vrednosti zaslonke, majhno področje globinske ostrine ( ko je zaslonka široko odprta), in obratno ko imamo zaslonko zelo zaprto je veliko področje ostrega. Kolikor sem si gledal gre za lom žarkov? Ampak če bi znal kdo razložit enostavno bi blo super.

jype ::

A: Tule je dobra shema tega kako svetloba potuje skozi lečo in zakaj pride do "zameglitve".



Ker običajno želimo zamegliti ozadje in izpostaviti subjekt, moramo paziti na dve stvari:
- objektiv mora biti fokusiran na točko, ki je precej bližje od neskončnosti (ki se uporablja predvsem za fotografiranje pokrajinskih in drugih panoramskih motivov)
- zaslonka mora biti čimbolj odprta, vendar ne toliko, da je na portretu nos oster, ušes se pa ne vidi več (kar je z dobrim objektivom vsekakor izvedljivo)

Pa še en enostavnejših kalkulatorjev globinske ostrine:

http://www.dofmaster.com/dofjs.html

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

joze67 ::

Po kmečko: če je točka na objektu "v fokusu", se vsaka pot žarka od točke do senzorja skozi lečo konča na isti točki na senzorju.

Ko pa točka ni v fokusu, pa žarki priletijo skozi lečo na senzor na različnih mestih (ker se združijo v eno točko bodisi pred ali za senzorjem), in to v odvisnosti od vstopnega kota posameznega žarka.

Večja kot je leča, več različnih vstopnih kotov ponuja in večji bo zmazek, ki bo nastal iz posamezne točke.

In jasno, ko je objekt dovolj daleč, so razlike v vstopnih kotih zanemarljive, zato je od nekod dalje vse v fokusu.

Tac20 ::

Najprej hvala za razložitev globinske ostrine, mi je zdaj jasno!

Imam pa še tri vprašanja kar se tiče predvsem fotograifranja z DSLR aparati.

1. Kaj je vzrok, da pri višjih vrednostih ISO občutlljivosti tipala, začne na fotografijah kazati šum? Zanima me prov sam vzrok, kako bi rekel fizikalno gledano, pa seveda, če se da preprosto razložiti.

2. V literaturi sem zasledil da je bliskavica sposobna ustaviti gibanje dosti bolj učinkovito, kot sama hitrost zaklopa. Bi kdo razložil na kakšen način je to mišljeno, ali je mišljeno samo kot posledica dodatne svetlobe, ali še kaj drugega?

3. Kaj pravzaprav je sinhronizacija bliskavice s fotografskim aparatom?

Najlepša hvala!

skyline ::

2. Blisk fleša traja zelo kratek čas - kako tisočinko sekunde, mogoče celo desettisočinko pri nižji moči. Ta kratotrajna osvetlitev ti subjekt osvetli v neki pozi in ga efektivno "zamrzne" v gibanju. V slabi svetlobi je tako fleš hudo uporabna stvar - ob dolgem času zaklopa (najkrajši sinhronizacijski čas pri večini DSLRov je tam okoli 1/250 s, kar pa se v bistvu že nanaša na tretje vprašanje - o tem malo kasneje) ti bo fleš vseeno ohranil oster subjekt.

Kot primer ti lahko dam dve fotki:



Obe sta narejeni pri približno enakih svetlobnih pogojih - prva brez fleša in s kratkim časom (1/1000 s), druga pa s flešem in 1/250 s. Tudi prva je sicer solidna, a tista s flešem je ostra kot nož.

Tako da - ja, fleš je v bistvu bolj učinkovit. Pa še OGROMNO mero kreativnosti si lahko privoščiš, ko enkrat delaš z večimi viri svetlobe. :)

Zgodovina sprememb…

  • zavaroval slike: kuglvinkl ()

itak37 ::

Najprej hvala za razložitev globinske ostrine, mi je zdaj jasno!

Imam pa še tri vprašanja kar se tiče predvsem fotograifranja z DSLR aparati.

1. Kaj je vzrok, da pri višjih vrednostih ISO občutlljivosti tipala, začne na fotografijah kazati šum? Zanima me prov sam vzrok, kako bi rekel fizikalno gledano, pa seveda, če se da preprosto razložiti.

2. V literaturi sem zasledil da je bliskavica sposobna ustaviti gibanje dosti bolj učinkovito, kot sama hitrost zaklopa. Bi kdo razložil na kakšen način je to mišljeno, ali je mišljeno samo kot posledica dodatne svetlobe, ali še kaj drugega?

3. Kaj pravzaprav je sinhronizacija bliskavice s fotografskim aparatom?

Najlepša hvala!


1. Pri višji ISO vrednosti poskuša fotoaparat ojačati signal, ki ga dobi iz senzorja, podobno kot pri kabelskem ojačevalcu za TV signal pa se ojačajo tudi motnje.

2. Pri bliskavici je mišljeno to, da blisk. dodatno osvetli objekt slikanja in s tem omogoča krajši čas posnetka kot brez blisk. (npr. 1/1000s), in s tem se objekt med zajemom slike ne premika, tako da je naslikan ostro. V poštev pride pri premikajočih se objektih.

3. Enak čas zajema posnetka in trajanja osvetlitve bliskavice (domnevam da tudi istočasnost).

BluPhenix ::

Obe sta narejeni pri približno enakih svetlobnih pogojih - prva brez fleša in s kratkim časom (1/1000 s), druga pa s flešem in 1/250 s. Tudi prva je sicer solidna, a tista s flešem je ostra kot nož.


Ima pa prva dosti bolj naravno osvetlitev objekta, določene sence so tam, kjer nebi smele biti (zgleda kot da je slabo nalepljen v photoshopu). IMO nekoliko pretiravanja z močjo flasha. Ostrina ti pomaga bolj malo, če slika zgleda nenaravno in umetno. Boljši učinek bi bil, če bi flash pritisnil skozi kakšno marelo, ki bi malo olj razpršila svetlobo.

3. Kaj pravzaprav je sinhronizacija bliskavice s fotografskim aparatom?


Sinhronizacije je pač kdaj se bo flash sprožil, torej sinhroniziral s fotoaparatom. Imaš različne možnosti: flash se sproži bolj pri dvigu zrcala, bolj proti spuščanju, itd.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

2. Pri bliskavici je mišljeno to, da blisk. dodatno osvetli objekt slikanja in s tem omogoča krajši čas posnetka kot brez blisk. (npr. 1/1000s),

Ni res. Pri bliskavici je štos v tem, da je blisk tako kratek (1/10.000 - 1/50.000 sekunde), da "ustavi" gibanje. Osvetlitveni čas zrcalno-refleksnega fotoaparata pri slikanju z bliskavico sploh ne more biti zelo kratek (najkrajši je ponavadi 1/125 ali 1/250 sek), zaradi konstrukcije zaklopa.

Kar se sinhronizacije tiče, pa lahko izbiraš, ali se fleš sproži na začetku tega osvetlitvenega časa, ali na koncu. to pride v poštev, če slikaš z bliskavico + daljšim osvetlitvenim časom, da dobiš ostro sliko premikajočega se predmeta + njegovo neostro sled premikanja. Če se sproži bliskavica na začetku, je najprej oster predmet in potem njegova sled, kar je videti, kot bi se premikal nazaj. Če uporabiš sprožitev na koncu osvetlitve, je najprej neostra sled premikanja in na koncu še oster z bliskom osvetljen predmet.





O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

skyline ::

3. Sinhronizacija fleša (X-Sync) je povezana z delovanjem samega zaklopa.

Kot verjetno veš, je v (D)SLRih v uporabi t.i. vertical-travel focal-plane shutter (zaklop, ki se premika v smeri gor/dol in se nahaja tik pred senzorjem), ki je sestavljen iz dveh zaves.

V stanju pripravljenosti je prva zavesa spuščena čez senzor, druga je dvignjena. Ob pritisku na sprožilec se prva zavesa dvigne in senzor izpostavi svetlobi, ki pada skozi objektiv (dvigovanje zrcala in ostale dogodke tukaj zanemarimo :)). Po poteku želenega časa ekspozicije se druga zavesa dvigne čez senzor in zaključi proces zajema slike.

Ob daljših časih osvetlitve je čas, ko se zavesi dvigata in spuščata, zanemarljivo kratek v primerjavi s celotnim časom ekspozicije. Pri zelo kratkih časih pa mehanizem zaklopa ni dovolj hiter, zato se mora druga zavesa začeti dvigovati takoj za prvo - še preden se ta dvigne do konca. Dejansko zavesi ustvarita ozko režo, ki potuje preko senzorja in tako v dovolj kratkem času osvetli celoten senzor.

 Vir: www.wikipedia.org

Vir: www.wikipedia.org



Da lahko fleš osvetli celoten senzor, pa mora biti čas ekspozicije dovolj dolg, da se druga zavesa čez senzor začne dvigovati ŠELE, ko se prva pospravi do konca. Torej, v trenutku bliska mora biti izpostavljen celoten senzor.
Najkrajšemu času, ki to še dopušča, rečemo sinhronizacijski čas, ki je pri večini (pol)profesionalnih kamer 1/250 s, pri slabših pač manj.

Če pa uporabimo krajši čas od sinhronizacijskega, bo blisk fleša osvetlil le del senzorja, rezultat pa bo fotka, kjer bo le ozek horizontalen pas pravilno osvetljen, ostali deli slike pa bodo temnejši.


O sinhronizaciji fleša na prednjo ali zadnjo zaveso je pa že Okapi dovolj povedal. ;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: skyline ()

itak37 ::

Hehe, zgleda da zadeve niso tako preproste, kot sem mislil...:|
Vidim, da kar obvladate stvari.8-)

Mislim pa da noben še ni omenil, da je globinska ostrina odvisna tudi od dolžine goriščnice, večja kot je goriščnica, večji je tudi DOF (depth of field = "zamegljenost ozadja"). V praksi to pomeni, da kompaktni fotoaparati z majhnimi senzorji in posledično manjšimi objektivi (krajša goriščnica), ne zmorejo poslikati "zamegljenega ozadja".

Upam da je razumljivo, za DOF ne poznam slovenskega prevoda.

Pyr0Beast ::

DOF .. globina vidnega polja
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

AnonimkeOP ::

Super obrazložitev globinske ostrine! Zanima pa me, kako izračunati globinsko ostrino. Nekateri starejši objektivi se spomnim so imeli skalo kar na obroču, novejši pa tega nimajo. Kakšna je matematična formula, da iz zaslonke izračunaš interval ostrine, spodnja meja ostrine, zgornja meja ostrine? Pa tudi, ali obstaja kakšen hiter način, kakšen trik, da se to na pamet da izračunati?
www.anonimke.com

skyline ::

itak37 - za DOF velja ravno obratno, kot si napisal. :)

Daljša goriščnica prinese krajši/bolj plitev DOF. Kratek DOF pomeni, da je območje ostrine 'globoko' le nekaj 10 cm (pri dolgi goriščnici in veliki blendi samo par cm, medtem ko pri makro fotografiji o DOFu govorimo v milimetrih), pri kratkih goriščnicah pa ti tudi do konca odprta zaslonka ne pomaga - ostro je skoraj vse, od najmanjše razdalje ostrenja do neskončnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: skyline ()

Okapi ::

medtem ko ti pri širokokotnih objektivih tudi do konca odprta zaslonka ne pomaga

Čeprav pravilneje je v tem primeru zapisati pri kratkih goriščnicah, ker so pomembne absolutne številke. Pri fotoaparatih z malimi tipali je 30 mm že teleobjektiv, globinska ostrina pa je vseeno zelo velika. To je zlasti hud problem pri videokamerah, ki imajo v glavnem vse majhna tipala, globinska ostrina je ves čas velika in zato nimaš občutka globine, kot ga imaš zaradi neostrega ozadja (in ospredja) pri filmu.

O.

skyline ::

Dobro opažaš. Popravljeno, hvala :)

skyline ::

@AnonimkeOP:
Pri zoom objektivih bi bila DOF skala itak brezpredmetna, saj se DOF spreminja z goriščnico in bi za ponazoritev vseh vrednosti potreboval precej kompleksno in nepregledno skalo.
Zagotovo pa boš skalo našel na večini fiksnih objektivov, tudi novejših.

TULE imaš preprost kalkulator za računanje globinske ostrine, na pamet pa ne vem, če bo šlo. :) Za full-frame mogoče, pri kamerah z manjšimi tipali pa se stvar zakomplicira zaradi crop faktorja..

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: skyline ()

Okapi ::

bi za ponazoritev vseh vrednosti potreboval precej kompleksno in nepregledno skalo.


Na enem starem Sigminem zumu je videti takole.



O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

skyline ::

Jap, na starih objektivih s push-pull zumom je bila DOF skala še izvedljiva.

Na novejših s two-ring konfiguracijo (en obroč za zoom, drugi za ostrenje) pa je stvar precej težja..

smilyxx ::

Miha lepo da si kr mojo fotko za uporabo fleša dal gor ;).

Prej ko je bilo govora glede sinhronizacije fleša z zaklopom, je res da za konvencionalne zaklope to znaša 1/250. Obstajajo pa tudi izjeme, kot so nikon 70d in pa canon eos 1d mark 1, ki uporabljata elektronski zaklop (nima mehanskih delov), kar pomeni sinhronizacijo do 1/800. Mora bit hudičevo uporabna zadeva za delo s fleši v soncu.

Pa še en trik obstaja s tole sinhronizacijo. Če recimo nastavimo zaklop na 1/400, se nam res osvetli samo določen del slike, kar pa ni nujno slabo. Če obenem prepuščamo še dovolj ambientalne svetlobe lahko dodatno osvetlimo samo del fotografije, naprimer človeka ali obraz,..
Mislim da je na netu nekje še en video vodič, ko je tip na glavo obračal fotoaparat da mu je pri 1/400 provosvetlil.

Lp
Save water.
drink beer.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: smilyxx ()

kokoon ::

Mislim pa da noben še ni omenil, da je globinska ostrina odvisna tudi od dolžine goriščnice, večja kot je goriščnica, večji je tudi DOF (depth of field = "zamegljenost ozadja"). V praksi to pomeni, da kompaktni fotoaparati z majhnimi senzorji in posledično manjšimi objektivi (krajša goriščnica), ne zmorejo poslikati "zamegljenega ozadja".


ce prav razumem, dolzina goriscnice v resnici ne igra vloge pri temu, ali je ne-fokusirano podrocje (ozadje in ospredje glede na fokusirano tocko) bolj zamazano ali manj zamazano - mocnejsi ali sibkejsi "blur" (kar bi bila nekako definicija DOF-a).

igrala naj bi vlogo samo pri temu, da je pri daljsih goriscnicah (recimo "tele" objektivi) out-of-focus-zamazano ozadje bolj povecano, kar daje vtis "mocnejse" zamazanosti. ampak v resnici je sama slika ozadja enako zamazana, samo vse skupaj je povecano.
to ni isto, kot ce bi bila slika ozadja iste velikosti in bolj zamazana, kar se doseze z vecjo zaslonko.

podobna zgodba pri krajsih goriscnicah (in s tem tudi pri napravah z manjsimi senzorji - compact fotoaparati, video kamere), kjer je zamazano ozadje manj povecano oz. bolj pomanjsano, kar ga navidezno zostri.

tako nekako jaz razumem :)
[kokoon]

smilyxx ::

Tukejle je treba najprej razčistit pojma goriščnica in globinska ostrina. DOF= depth of field in pomeni globinsko ostrino, ki pa se zmanjša s povečevanjem goriščnice. Večji DOF pomeni večji del slike je oster (globinsko gledano). Majhen DOF lahko tako dosegamo z objektivi (na splošno), ki lahko močno odprejo zaslonko (1,8 1,4...) in niso širokokotniki.

S povečevanjem goriščnice pa tudi zmanjšujemo globinsko ostrino in ne samo približujemo zamazanost. Pri kompaktih je pa stvar v majhnosti senzorja (tudi leče posledično), večji senzor, manjši ima dof (fullframe dslri imajo manjši DOF kot crop senzorji, pri enakih objektivih in primerljivih goriščnicah seveda).

Na wikipedii garantiram da se najdejo te enačbe, s katerimi se DOF da izračunat.
Save water.
drink beer.

M-XXXX ::

Ima slučajno kdo izkušnje z Sigma 50-500 objektiv? Mi je dopizdilo da sem zamudil toliko odličnih možnosti za slike, tako da bo najbrž padil zgoraj omenjeni objektiv. Ob enem pa tudi sprašujem če kdo pozna kašno ugodno trgovino z foto opremo, ki je ali v SALT LAKE CITY-u, ali pa v LAS VEGAS-u?

jype ::

http://www.adorama.com/

Sigminemu 50-500 se reče "bigma". Za nosit ga potrebuješ šerpo al pa voziček.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

M-XXXX ::

http://www.adorama.com/

Sigminemu 50-500 se reče "bigma". Za nosit ga potrebuješ šerpo al pa voziček.

Tale link sem tudi jaz našel, vendar imajo trgovino na: 42 West 18th Street (Between 5th & 6th Ave.'s)
New York, NY 10011

Kar meni ne pomaga veliko...

jype ::

Ja, pa pošljejo po celi ZDA z next day delivery.

Šele zdajle mi je kapnilo, da verjetno iščeš štacuno, kjer bi reči lahko prijel v roko, a žal ne poznam.

M-XXXX ::

Ubistvu se mi ne gre da primem v roke, vendar da kupim... Trenutno se nahajam v ZDA in glede na cene samega objektiva, ki so tudi po 400€ nižje se splača vzet tukaj. Vendar je problem ker nisem nikjer dlje kot en dan, tako da mi ostane samo še da zadevo nekje sam kupim... Huh, nekako mi menda že bo ratalo...

smilyxx ::

Kolega si je v ZDA kupil canonovo 70-200 2.8, je rekel da se dobi na skoraj vsakem vogalu. Če potuješ po ZDA se ti mogoče splača kupit v tisti državi ki ima najmanj davka (kakšen oregon), samo vprašanje če boš dobil trgovino ;).

Lp
Save water.
drink beer.

Okapi ::

Kupiš v spletni trgovini in naročiš, da ti pošljejo nekam, kjer boš čez nekaj dni. Tako se izogneš tudi davku, če je spletna trgovina v drugi zvezni državi.

O.

luckaaa ::

zdravo, sem tik pred tem da kupim canon eos 450d. Zanima me kateri objektiv mi priporočate za slikanje pokrajine, in slikanje v gozdu (malo svetlobe)?
Doma imam en star SLR, ki ima objektiv: CANON LENS FD 28mm 1:2.8. Ali je možno da mi dela tudi na eos 450d?

hvala za odgovore

kokoon ::

ne, na EOSih delajo samo EF in EF-S (na crop bodyjih, kot je tvoj)

kupi od canona 17-55 2.8 IS, precej drag, ampak res hud objektiv! za malo svetlobe je najcenejsa opcija canon 50mm 1.8, ampak ima fiksno goriscno razdaljo (ni zoom). je pa zelo fajn objektiv. zaslonka 1.8 prepusca zelo veliko svetlobe in nudi zelo plitev DOF.
[kokoon]

Okapi ::

Hmm, v dobrih starih časih je veljalo, da je 1,8 pri 50 mm objektivu nekako povprečje. Dobra svetlobna jakost je 1,4 in odlična 1,2.

O.

borchi ::

no, sej še zdej ti ni treba ravno oropat banke za f1.4 50mm objektiv...
l'jga

kokoon ::

Hmm, v dobrih starih časih je veljalo, da je 1,8 pri 50 mm objektivu nekako povprečje. Dobra svetlobna jakost je 1,4 in odlična 1,2.

O.

ja, to je bilo v starih casih, danes so pa prime objektivi itak v manjsini, pa se od teh jih ima zelo majhen procent blendo pod 2.0

canon 50mm 1.4 stane 400eur, pa sploh ni zelo kvaliteten objektiv. sam si ga lastim, sem sicer zadovoljen, ampak se mi nikakor ne zdi vreden tega denarja. 50mm 1.2 stane pa 1700eur. vcasih je pa canon izdeloval tudi 50mm 1.0 :D

pa se to je treba upostevati, da je 1.4 na 1.6x crop bodyju (vecina DSLRjev danes) itak svetlobno sibkejsi kot na 35mm. uglavnem, tudi meni ni jasno zakaj je danes tako drugace, ampak je. mogoce v starih casih niso potrebovali tako kvalitetne optike, ker pac resolucija ni bila 10+ miljonov tock...
[kokoon]

Okapi ::

ker pac resolucija ni bila 10+ miljonov tock...
Hmm, ločljivosti tipal in filma je sicer težko neposredno primerjati, ampak načeloma velja, da so imeli vsaj tisti malo bolj drobnozrnati več kot 10 mp.

O.

kokoon ::

recimo. pa mogoce se to, da stabilizatorjev ni bilo, pa je moral biti objektiv precej hitrejsi za primerljivo ostro slikanje iz roke.

sicer pa vem ja, ce pogledas razne ruske industarje, jupitre in podobno - so recimo objektivi z blendo 1.5, za drobiz. ampak je sama optika veliko bolj enostavna kot pa recimo nek canon 50 1.4
[kokoon]

Okapi ::

Evo, sem šel pogledat na 25+ let starega Pentaxa, in je gor 50mm 1,7, pa je bil to najbolj osnoven objektiv. Verjetno je v igri ekonomija. Včasih smo večinoma slikali z ISO 50-100 (najboljši Kodachrome je imel celo samo 25), 200 ali več si uporabljal samo v posebnih priložnostih, in so bili svetlobno močnejši objektivi precej pomembnejši, kot so sedaj. In potem pač raje malo prišparajo.

O.

kokoon ::

res je, zmeram sem imel 100 ASA, ce je bil krasen soncen dan pa 50. mogoce sem imel dvakrat 200, enkrat pa celo 800! (crno bel ilford)

no, na mojem 40D se trudim slikat na ISO 100 kadar se le da. ampak kit objektivi so ponavadi 3.5 - 5.6, kar pomeni da se ponavadi slika kar pri ISO 400.

ampak razlogi za tako astronomske cene hitrih objektivov so sigurno v veliko boljsem steklu, stevilu opticnih elementov in pa splosni natancnosti izdelave. aja, pa veciina teh "profesionalnih" objektivov je odpornih na vremenske razmere in prah.

pa res je dejstvo, da danes tako velik procent uporabnikov DSLRjev uporablja samo zoom objektive, da je se cela industrija najbrz prilagodila njihovim slabostim. Zoom objektivi bi bili pa res nenormalno dragi z opticno mocjo pod 2.0, kolikor jaz vem jih sploh ni hitrejsih od 2.8...
[kokoon]

jype ::

Pa saj zoom objektiv ti prihrani zgolj par korakov, ali pa dva obrata bajoneta. Tradeoffs, kot vedno. Za šport pač ne moreš menjat, za portrete pa komot.

borchi ::

> Evo, sem šel pogledat na 25+ let starega Pentaxa, in je gor 50mm 1,7, pa je bil to najbolj osnoven objektiv.

sej 50mm objektivov tudi danes praktično ne dobiš počasnejših...

jaz sem za nikona d40 kupil 50mm f/1.4g objektiv. predvsem kot kratek objektiv za portrete. za take stvari (zaradi crop faktorja) mi je bil 50mm prime cenovno ZELO ugodna varjanta (350 eur).

na žalost pa se z mojim d40 ta objektiv enostavno ne razume. nikakor ne morem konsistentno dobit ostrih slik. sem probal na kolegovem d50 in se objektiv obnaša po pričakovanjih. ne vem, mogoče je krivo, ker mi je body ene parkrat že padel na tla 8-O. ampak s kit 18-55mm objektivom pa ni težav.

sam se na stvari ne spoznam najbolje, bi kdo predlagal najbolj enostaven postopek, ki bi lociral težavo (body vs. objektiv)?
l'jga

MaRkeZi ::

@borchi

Nikon 50mm f/1.4 D

Compatibility
As a traditional AF lens, the Nikon AF-D 50mm f/1.4 works on a broader range of Nikon cameras than any other. Except that it won't autofocus on the D40, D40x, or D60 and that you'll have to have an AI coupling prong to the aperture ring for coupled metering with antediluvian Nikons made before 1977, this lens works perfectly with every Nikon ever made over the past 30 years.
Vir.

Jaz na d40 za portretnega uporabljam:
http://www.kenrockwell.com/nikon/35mm-f...

Lep pozdrav.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MaRkeZi ()

skyline ::

Sej je napisal, da je kupil G varianto objektiva. Ta nima več obročka za zaslonko in avtofokus deluje tudi na bodyjih brez AF motorja.

Problem tiči drugje.. Za začetek poskusi s čiščenjem kontaktov na bodyju?

Okapi ::

Pa saj zoom objektiv ti prihrani zgolj par korakov, ali pa dva obrata bajoneta.
Jype ima v bistvu prav, ampak ne zaradi korakanja. Zum objektivi so postali razširjeni, ko so ljudje začeli slikati z diapozitivi. Tam namreč v temnici ne moreš narediti izreza, ampak ga moraš že prej, torej s fotoaparatom, in zato zum.

Fotoaparati do nekje 6-10 mp niso imeli dovolj velike zaloge pik, da bi lahko mirno delal izreze, zato je tudi pri njih koristen zum. Ampak če pa imaš 14, 20, 24 mp, in ne delaš ravno jumbotov, je pa verjetno, kar se ostrine slike tiče, bolje slikati s fiksnim objektivom in narediti izrez, kot pa se truditi z zumom. Se pravi, da bi se splačalo že spet razmišljati predvsem v smeri dobrih fiksnih objektivov. Z recimo 18, 50 in 200 mm imaš pokrito pravzaprav vse potrebe.

O.

jype ::

Okapi> je pa verjetno, kar se ostrine slike tiče, bolje slikati s fiksnim objektivom in narediti izrez, kot pa se truditi z zumom.

To v precejšnji meri drži, so pa dobri zoom objektivi že precej uporabni (70-200 2.8 se recimo odlično obnese v ogromni množici različnih situacij).

kuglvinkl ::

Sam imam 35mm 2.0, 50mm 1.4 in 85mm 1.8, vsi prime torej.

Razmišljam besno še o 24 2.8. Zelo verjetno ga bom nabavu, malo je počasen za moje potrebe...In razmišljam, da bi 85-tko zamenjal z 105 2.0. Zadnjič sem delal z njim in sem bil impresioniran.

Drugač pa zoom pri 200mm na 5.6? Ne divim uporabne vrednosti. Če me kej zanima, si grem to pogldeat od blizu. I'm no fcuking paparazzi ;) + šport me niti najmanj ne zanima (pa tam rabiš 2.8)

Moram pa rečt, da me čedalje bolj matra manual fokus. Moram probat 35. 1.4 MF.
Your focus determines your reallity

jype ::

Nov EF 200 2.0 IS je majka za portrete, pa za eno ledvico loh dva dobiš :)

kuglvinkl ::

Ah ne ne :) To je čist drug razred, v bistvu pod tri jurje jih ni. 105 2.0 se dobi za 1k evrov.

In borchi. Nisem zadovoljen s 50 1.4G. AF je počasen (na D700, jest kmet sem mislu, da bo notr motor iz recmo 24-70 2.8), MF pa v bistvu ne pride v poštev.

Nimam pa bistvenih pripomb nad kvaliteto optike. Ki je menda boljša kot pa pri predhodniku.
Your focus determines your reallity

Zgodovina sprememb…

borchi ::

ja, še meni se je af zdel počasen in sem šele potem naknadno prebral, da je to glavna zamera temu objektivu. ampak z d40 itak nisem mel druge možnosti... škoda, da zgleda, da bom moral nabavit drug body.

(grrr, sem mislu, da bom zdržal z d40 do takrat, ko bo imel nikon aparat s spodobnim video mode-om, kar je ena od dveh zahtev v.d. žene. druga je, da je nikon. i'm between a rock and a hard place :D)
l'jga
strani: « 1 2 3 ... 36


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kateri fotoaparat? (strani: 1 2 )

Oddelek: Kaj kupiti
879217 (825) bela120
»

Kateri objektiv

Oddelek: Zvok in slika
15598 (271) BigWhale
»

nižjecenovni objektiv za začetnike

Oddelek: Strojna oprema
202027 (372) schurda
»

Fotoaparat dober nakup? (strani: 1 2 )

Oddelek: Zvok in slika
668943 (2995) schurda
»

Nikon D3100

Oddelek: Zvok in slika
131077 (338) schurda

Več podobnih tem