Tudi slikca na e-bayu je pod a.p.!

jah, logično. Zakaj bi nekdo mojo fotografijo brezplačno uporabljal tam, kjer se mu zazdi, brez kakršnegakoli dovoljenja, razen seveda v primeru, ko je fotografija pod CC ali katero drugo odprto licenco.

Zanimivo. Dve popolnoma različni mnenji.

@CrniE: ali res misliš, da bi morali biti vsi veseli, da se njihove fotografije širijo po spletu?
Po tej logiki bi Türk, Pahor, ali Obama najeli nekoga, ki bi noč in dan širil po spletu njihove uradne fotografije? Komu na čast?
In ti, ali jaz, z odpetim šlicem, lulajoč ob neki ograji, bi morala biti navdušena, ko bi naju nekdo fotografiral pri lulanju in uploadal na YouTube)?
Res misliš, da prav vsi potebujemo/potrebujejo publiciteto na spletu?

In če ti uspe razšititi fotografijo nekega izdelka po spletu (recimo 10 miljonov fotografij na nekih straneh, portalih, blogih), res misliš, da boš nato prodal 100.000 kosov tega izdelka?
Če bi to bilo res tako, bi vsak izdelek imel na spletu 30 miljonov fotografij in bi bil 300 miljonkrat omenjen v nekih tekstih in splet bi bil še bolj nepregleden in še bolj kaotičen, kot je...
In vsi izdelovalci bi bili miljonarji...

digitalcek, tvoja gola slika pač ni ista stvar kot slika boschovega pralnega stroja. Če bi bil jaz šef boscha, bi bil sigurno vesel, da se slike izdelkov čim bolj širijo. Zakaj bi imel kaj proti? Bo bosch tožil neko stran, ki je preiskusila njihov pralni stroj in objavila njihovo fotografijo? Pa kater idiot bi to naredil? Jaz bi takšno firmo ignoriral do konc življenja.
In če bi neka trgovina recimo prodajala pralne stroje in bi imela na prvi strani pač neko sliko pralnega stroja...po moje bi se vsak pameten proizvajalec stepel za to, da bi prav njihova slika bila tam, in ne od konkurence.

Lepo to. Koji kurac se ne spravijo sami poslikat izdelka, ki ga prodajajo. Še veliko zaresnih spletnih prodajaln ima "simbolične fotografije" in kao fotografije izdelka z uradne strani proizvajalca, ampak hakeljc je, da imajo večinoma kr ene slike.
Primer.
Na znani slovenski spletni trgovini sem zasledil sliko matične plošče, na kateri je razvidnih 8 SATA priključkov, medtem ko v spremnem besedilu piše, da ima prodajana plata 6 le-teh. Povrhu imajo podan še link na specifikacije izdelka, kjer je lepo zapisano, koliko jih je (8, pravi proizvajalec.) Pa da ne rečem, da na proizvajalčevi strani imena matične plošče, pod katerim jo prodajajo v slovenski štacuni - sploh ni.

digitalcek, tvoja gola slika pač ni ista stvar kot slika boschovega pralnega stroja. Če bi bil jaz šef boscha, bi bil sigurno vesel, da se slike izdelkov čim bolj širijo.

Očitno šef Boscha ni takega mnenja.

Po moje bi se vsak pameten proizvajalec stepel za to, da bi prav njihova slika bila tam, in ne od konkurence.

Po tvoje...

Ja, saj imajo avtorske pravice zanj, ampak nesmiselno se je sklicevati nanje, če niso utrpeli škode, ampak imeli zgolj korist.

Vprašanje je, če neomejeno in pretirano pojavljanje logotipa prinaša korist.

In podobno vprašanje je, če teženje s TV oglasom (praški, zobne paste, itd.) v vseh možnih pavzah in terminih prinese na kratki, ali dolgi rok kakšen opazno večji dohodek.
Zase vem., da proizvod, s katerim mi težijo, iz principa ne kupim, razen če ga nujno ne potrebujem in nimam alternative.

Okapi, se čisto strinjam, samo za vsako stvar se na tem forumu najdejo večji papeži od samih papežev. Neverjetno, da je tolk ljudi, ki ne zna niti malo razmišljat s svojo glavo in samo ploskajo vsaki "pravici", ki koga doleti. Ti isti ljudje bi bli glih tako prepričani v pravico, če bi sodišče razsodilo ravno obratno. Pa ne more bit tako, prav je lahko samo eno ali drugo.
Proizvajalec seveda ima vse pravice na svoje fotografije, samo res ne vem zakaj bi tožil nekoga zarad tega, sploh ker to niso nobene umetniške fotografije in nihče ne služi z njimi, niti proizvajalec. Tu je moralo bit nekaj drugega. Ali je pa nekdo res tako neumen.

Vprašanje je, če neomejeno in pretirano pojavljanje logotipa prinaša korist.
In podobno vprašanje je, če teženje s TV oglasom (praški, zobne paste, itd.) v vseh možnih pavzah in terminih prinese na kratki, ali dolgi rok kakšen opazno večji dohodek.

Ni ravno neke hude znanosti. Pretirana reklama ne obstaja. Večkrat, ko blagovna znamka izpostavi logotip boljše je. Enako je z oglasi. Ravno ponavljanje je tisto, ki oglas naredi učinkovit.

Malo off topic v zvezi neumnih reklam: Mnenje Stojana Pelka (pa ne spraševat, kdo je to. Je oseba, ki ve o trženju dosti več, kot midva):

V: Ali niso reklame, ki jih lahko sprem­ljamo po televiziji v Sloveniji v zadnjem času, čedalje slabše? Večina je tujih in prav neumnih.

Pelko: Srhljivo je. Trenutno stanje – ne bom rekel slovenskega oglaševanja, ker je vedno manj slovensko – trenutno stanje oglaševanja na slovenski televiziji je srhljivo. Če ga primerjaš celo s hrvaškim, ugotoviš, da je količina lastnih blagovnih znamk, ki potem doživijo tudi lastno oglaševalsko produkcijo, tam trikrat ali štirikrat večja. Že samo pivovarska industrija, mlečna industrija, telefonska industrija producirajo stvari, ki so – četudi posnete drugje – vsaj primarno namenjene tistemu trgu. Ne da bi bil kakšen hud lokalni patriot, ampak produkcija, ki starta na lokalni trg, vendarle rešpektira lokalne značilnosti, po drugi strani pa involvira lokalno kreativo. Ti oglasi, o katerih zdaj govoriva, so pa k nam prišli iz Češke, Madžarske, Slovaške ali pa so, še huje, nastali v Parizu, Bonnu ali Berlinu, zato da bi domnevno zadostili vsem tem omenjenim trgom. To je pa nemogoče. Pralni praški si res zaslužijo, da so postali sinonim za stupidnost. To je stalna debata na oglaševalskih festivalih, kateri oglasi prodajajo in kateri ne. Ampak celo to ni faktor. Tudi to, da navdušijo potrošnika, da tak izdelek kupi, ne bi smel biti alibi za to, da so stupidni. Pa prav stupidni ...

V: Kdo je zdaj tu neumen? So to ljud­je, ki jim je namenjen tak oglas, ali so tisti, ki ga naročijo?

Pelko: Verjamem, da se izhodišče za to skriva v prekletstvu majhnega trga. Oglaševalec na relativno majhnem trgu si zaradi produkcijskih in distribucijskih cen težko privošči lastno produkcijo, zato je prisiljen v iskanje iz nabora obstoječih. Druga krivda je pa čisto subjektivna, in sicer je kriv najprej naročnik, ki takšno stvar zahteva. Potem smo pa že hitro pri agencijski krivdi. Ko je osnovni kriterij prihodek od medijske distribucije, potem je ta isti, če si v medije plasiral adaptiran ali pa skreiran spot. Preenostavno bi bilo uperiti prst samo v oglaševalske agencije in reči, da so nekreativne, ampak se krivda skriva v tem ciklu ekstremnega varčevanja pri produkciji in dostopa do teh abotnih spotov iz bank velikih multinacionalk. To prihaja v fazo, ko postaja že kontraproduktivno, ker človek, ko zagleda špico za reklamni blok, takoj zamenja kanal. To so impulzi, ki gredo v nič, milijoni, ki gredo v nič. Tisti, ki naj bi bili njihovi domnevni prejemniki, so veliko pametnejši od onih, ki jim to pošiljajo. Rečejo si: tega nam pa ni treba gledati.

Toliko o nenehnem ponavljanju reklam in reakcijah gledalcev!

Malo off topic v zvezi neumnih reklam: Mnenje Stojana Pelka (pa ne spraševat, kdo je to. Je oseba, ki ve o trženju dosti več, kot midva):

Vem kdo je Stojan Pelko. Vem tudi, da je to mnenje enega človeka in ni nujno sveto vse kar napiše.

To je stalna debata na oglaševalskih festivalih, kateri oglasi prodajajo in kateri ne. Ampak celo to ni faktor. Tudi to, da navdušijo potrošnika, da tak izdelek kupi, ne bi smel biti alibi za to, da so stupidni. Pa prav stupidni ...

Tole je bedarija na kvadrat. VSAK oglas ima samo 2 funkciji. Prva in daleč najbolj pomembna je prodaja, druga pa je grajenje blagovne znamke. Razni oglaševalski festivali so pa itak farsa. Ocenjujejo vse, samo prodaja jih ne zanima.

Ne rečem, da ni prostora za izboljšave, ampak dejstvo je; Če oglasi nebi delovali nebi gledal enih in istih reklam za pralne praške.

Sicer pa sploh ni to bistvo teme. Govorimo o tem, ali ponavljanje v oglaševanju deluje. Imaš nešteto raziskav, ki to potrjujejo.