Previsoko nakazilo ŠS - vračilo nujno???

Heci nekaterih so podobni temu scenariju: kličem nekoga, ki prodaja hud prenosnik. Se zmeniva za ogled, prenosnik hočem vzet, mi je všeč. Plačam in grem. Potem pa čez nekaj časa ugotovim, da mi ne ustreza. Grem na sodišče in rečem: pomota je bila, jaz bi denar nazaj. V obeh primerih sem denar dal ZAVESTNO od sebe, nimaš kaj jamrat potem...

Nepomembna razlika, razlikica, je, da ti je bil prenosnik očitno "všeč" in si se zaradi te podlage - kavze - odločil za sklenitev prodajne pogodbe.

Prodajna pogodba kot obligacijskopravni posel ima torej pravno podlago. Supr, posel je torej sklenjen in velja.

Izročil si keš - z razpolagalnim pravnim poslom - ki je imel dopustno in veljavno kavzo (podlago, causa solvendi), torej je tudi razpolagalni posel veljaven.

Boš lahko keš zahteval nazaj v nekaterih primerih - a zgolj zato, ker bi si "premislil", pač ne.

---

V primeru "zgrešenega nakazila" glede presežka plačila (ponesrečenih 500 EUR nad željenimi 500 EUR) ali napačnega vektorja plačila (subjektu s TRR X namesto TRR Y) takšne podlage ni.

---

Lahko pa, če želiš, ti razložimo še kaj o institutu "zmote", ki jo takisto ureja OZ. Da ... Pravo ni naklonjeno pogodbam in razpolaganjem, ki temeljijo na zmoti (kot nesoglasju med hotenim in ponevedoma izjavljenim). No, je pa res, da naš pravni sistem spočetka (par stoletij AD) zmoti in drugim napakam volje ni bilo kaj prida naklonjeno. Verjetno si se rodil v napačnem času.

Vipko,

razlago realne situacije sta povzela 2 pravnika in en študent prava. Barakuda se je celo potrudil in ti razložil realen primer: http://slo-tech.com/forum/t323790/p2064.... Celo gzibret je napisal zgodbico: http://slo-tech.com/forum/t323790/p2064...

Voda na tvoj mlin je zgolj višina napačnega nakazila. Kot rečeno, se večina ljudi ni pripravljena več let vlačit po sodišču, ker jim trdoglavec tvojega formata ne bi želel vrniti 20 EUR, ki so bile namenjene plačilu elektrike. Poleg tega odvetniki ne delajo kar po defaultu na kredit in jih je treba teh nekaj let financirat. Poleg tega pa raja ne poznamo zakonov in se ne spuščamo v tožbe. Podjetja, na drugi strani, se običajno zmotijo za večje zneske in se jim zanje praviloma splača vlačit po sodišču. Poleg tega imajo večja podjetja pravne službe, katerih naloga je poznati obligacijski ter kazenski zakon in poznajo člene, ki sta jih tu navedla Žiga ter Barakuda.

Eto, to bi bilo to. Zakon pa za pravne in za fizične osebe načeloma velja enako.

Zdaj pa ti potegni glavo iz riti, če želiš naleteti na soliden nivo komuniciranja. Ljudje so ti podali argumente, ti pa se sklicuješ na lastno avtoriteto (kar je na tem forumu neželeno).

Povedali so čisto dovolj jasno. Zakon je hkrati varovalka za nesreče/napake in izgovor za šlamparije. To je narobe. Če si šlampast, plačaj za to. Ajt, res, SE STRINJAM, NI TREBA ZDAJ VSEGA POBASAT, ampak neka vzgojna kazen mora bit. Magari, da banka sama poviša procente pri knjiženju računa, ker so za brez veze morali težiti svojemu nič krivemu komitentu ali pa ker so šli na račun spora bankini resursi. (Če je oškodovanec seveda najprej zatežili banki - v primeru, ko gre za napačno številko računa, verjetno to tudi naredi.)

Si pač brez avtomobila. Nima sociala nič pri tem, da ne znaš pisat številk. Razen, če si Rom...
Ček, dabl ček, tripl ček. Đizs no. Fer? Bodi fer, pa vsaj priznaj, da si se zmotil.
A je tako težko razumet, da NISO ZA VSE OSTALI KRIVI, ZAKON GOR ALI DOL!
Če boste zaradi tega vsaj enkrat dobro premislili, kaj boste napisali na položnico/ček/račun za A8, je to dovolj.

Jaou, jaou, jaou. nekateri ste res težki ko beton.

Tudi ko gre za poslovanje (in odgovornost banke) imamo vsaj dve različni (dejanski in pravni) situaciji.

Poglejmo si na hitro obe.

1. Oseba A izpolni nakazilo (virman) in ga izroči banki, da ga le ta sprovede osebi B. Banka nalog sprovede, vendar denar prejme oseba C.
Ko se preverja kako je do tega prišlo, se ugotovi, da se je oseba A zmotila in posledični je denar namesto oseba b, prejela oseba C.

V konkretnem primeru je banka torej ravnala le kot posrednik in je v celoti izpolnila nalog osebe A. Napako je torej praktično zagrešila oseba A sama, zato za kakršno koli škodo, banka tudi ne more odgovarjati.
Oseba ima tako direkten zahtevek zoper osebo C, ki je neupravičeno obogatena.
Če oseba C denarja ne vrne (se dela pametno, kot bi to nekateri tu sodelujoči) pa lahko (kot že nekajkrat pojasnjeno) zaide v resne težave.

2. Oseba A izpolni nakazilo (virman) in ga izroči banki, da ga le ta sprovede osebi B. Banka nalog sprovede, vendar denar prejme oseba C.
Ko se preverja kako je do tega prišlo, se ugotovi, da se je oseba A virman izpolnila pravilno, bančni oslužbenec pa ga je napačno odtipkal v terminal, posledično pa je denar prejela oseba C namesto osebe B.

V tem primeru pa je (krivdno) banka odgovorna za nastalo škodo, ki jo je utrpela oseba A (za plačano storitev oziroma izpolnitev denarne terjatve se šteje šele trenutek prejma in ne trenutek odaje). Oseba A ima v takem primeru direkten zahtevgek zoper banka, saj je napaka (krivda) na njeni strani.
Kljub vsemu pa ostane oseba C neupravičeno obogatena, zato sme zoper neupravičeno osebo sedaj banka naperiti svoj zahtevek (regresni) zaradi neupravičene obogatitve (banka je morala namreč osebi A poravnati nastalo škodo), pri čemer ostaja možnost, da je oseba C zagrešila tudi kaznivo dejanje zatajitve, še naprej aktualno

Kot vidite, se oseba C v nobenem primeru ne more okoristiti s takšnim nakazilom, lahko pa zabrede v hude in resne tažave.


Če še sedaj komu stvari niso jasne, pol pač škoda ene same natipkane črke.

@Baracuda1

Tako bi moral na začetku napisati, pa nihče ne bi imel več manevrskega prostora za filozofiranje o čemer drugem. V tem postu je stvar zelo dobro pojasnjena in nedvoumno zapisana, tako da sedaj pa mislim da je res čas, da se tema zaključi.

Jaz sem enkrat v srednji šoli našel pettisočaka pred tajništvom v srednji šoli.

Jaz bi ga že...

Razen, če bi videl kdo ga je izgubil, drugače pa mi na kraj pameti ne bi padlo recimo to, da ga nesem prvi osebi v tajništvo in rečem "zunaj sem našel 5.000 sit, lahko prosim poskrbite, da pride v roke pravemu lastniku" - sem skoraj 100% prepričan, da bi bil odgovor "ja hvala lepa gospod, že celo jutro študiram kje sem ga izgubil-a"

V aktualnem primeru, ko se ve kdo je storil napako in zakaj pa bi denar vrnil.

Najdenega na ulici pa 100% ne. Ne vem kdo ga je izgubil, pravi lastnik ga pa sigurno nikoli ne bi dobil nazaj ne glede na to kam/komu bi ga oddal kot pošten najditelj.

No, najti bankovec na cesti je situacija, ki je jako neprimerljiva s temo tega threada. Pri napačni transakciji je "izgubljen" denar povsem sledljiv in se brez težav z malo dobre volje vzpostavi prvotno stanje. Pri izgubljenem bankovcu je sledljivost precej virtualna lastnost...

in si ga lepo zapravil, a ne :P

Sem. Takrat sem prvič v življenju sam kupil svojo prvo računalniško igro iz svojega žepa.

Stalo je sedem tisočakov, tako, da sem moral primakniti še težko privarčevan denar, ampak pettisočak mi je pomagal hitreje doseči cilj. Res pa je, da sem potem v dijaškem domu cel teden pil vodo iz pipe, ker nisem mel denarja za pijačo (moral sem šparati za vozovnico).

Povedali so čisto dovolj jasno. Zakon je hkrati varovalka za nesreče/napake in izgovor za šlamparije. To je narobe. Če si šlampast, plačaj za to. Ajt, res, SE STRINJAM, NI TREBA ZDAJ VSEGA POBASAT, ampak neka vzgojna kazen mora bit. Magari, da banka sama poviša procente pri knjiženju računa, ker so za brez veze morali težiti svojemu nič krivemu komitentu ali pa ker so šli na račun spora bankini resursi. (Če je oškodovanec seveda najprej zatežili banki - v primeru, ko gre za napačno številko računa, verjetno to tudi naredi.)

Me prav zanima koliko kalkulacij, knjižb in nakazil bi ti zajebal kot računovodja v 35-40 letni delovni dobi. In ja, računovodja lahko te napake vse popravi. Zato je zakon tak kot je, ampak ti imaš bučo pretrdo.