kako "reversat" bančno nakazilo ?

Kako je zdj s temi zakoni o "ugovoru" tudi v EU? Smo sprejeli zakonodajo? To bi tud pojasnlo npr. nenehne dokapitalizacije NLB...

Odpreš ene par firmic (ali pa vsaj dve), ki si potem med sabo nakazujejo denar, zahtevajo povračila od bank in nato v pravem trenutku dvignejo denar, podjetja pa gredo seveda v stečaj.

PS: Vem, da je tole že dolgo neaktivn topic...

lexios je 28. okt 2011 ob 01:22 izjavil:

Kako je zdj s temi zakoni o "ugovoru" tudi v EU? Smo sprejeli zakonodajo? To bi tud pojasnlo npr. nenehne dokapitalizacije NLB...

Še en, ki ni dojel kaj točno pomeni dokapitalizacija. Država je za*ebala in sedaj mora to nekak povrnit. Ablast v janševih časih in oblast v pahorjevih časih je državni banki naročila, da naj dajo tajkunom tajkunske kredite. Ker je ta banka državna banka, je to pač morala storiti. Odgovarjal pa za to najbrž nikoli ne bo nihče. Tajkuni so denar poskrili, preusmerili v tujino ali karkoli. U glavnem denarja ni in ker se sedaj ti krediti od tajkunov pač ne vračajo, jih bo sedaj vrnila oblast in jih bo vračala še ablast v prihodnje. Z našim denarjem seveda.

U bistvu rešuje država vse te kraje, ki so jih dopustili, z davkoplačevalskim denarjem.


Sepa (skupni evropski) standard še danes 2 leti po uradnem začetku še ni dodobra zaživel. Sami popravki, same teorije, v praksi pa par firm posluje preko tega, ostali pa se držijo še vsega tistega, kar so se 2 leti nazaj. Očitno niso bile dobro premišljene zadeve in jih še vedno dopolnjujejo - največ v bruslju, posledično pa tudi mi potem. Od tega pa največ pokasirajo prevajalci, ki vsakodnevno nove bedarije prevajajo v naš jezik, da jih potem lahko obravnavajo in o njih lahko razpravljajo projektne skupine. Ja, vsak mora kdaj zaslužit malo.

Se pravi, tudi če zamoči banka, se ne da dobit denarja nazaj? Če recimo nakaže na napačen račun, ali napačen znesek, je samo dobra volja prejemnika, če bo to vrnil?

Tu je bilo govora predvsem o direktnih bremenitvah, ki so evropsko nadomestilo za trajnike, ne za direktna nakazila. Stanje je trenutno tako, da ko iz evropske banke pride zahtevek za direktno bremenitev, se ta izvede, brez dodatnega obveščanja plačnika (to je sicer odvisno od banke). Ugovor je tukaj predvsem zaščita plačnika, da v določenih rokih lahko zahteva denar nazaj in ga tudi dobi, brez kakršnih koli dokazovanj. Možnosti za zlorabe? Neomejeno :). Od sredine novembra, bodo pa zahtevke lahko pošiljala tudi slovenska podjetja. Še malo več možnosti za zlorabe ...

Sepa direktne bremenitve. Ista funkcionalnost ja, na evropski ravni z rahlo drugačnimi pravili.