Ubuntu je bil do zdaj v švicarskih šolah na 9000 računalnikih nameščen v dvo-zagonskem načinu poleg Windowsov. Oblasti so se pred kratkim odločile, da bodo do septembra na vseh računalnikih namestile zgolj Ubuntu in odprtokodno programsko opremo ter prenehale uporabljati lastniške programe. Poleg denarnega prihranka naj bi imel prehod na linux tudi druge pozitivne učinke na izobraževanje. Med drugim v večji meri zagotavlja enake možnosti, saj imajo vsi učenci programsko opremo, ki jim je enako dostopna, hkrati pa otrok ne navajajo na določenega lastniškega proizvajalca programske opreme. V Makedoniji so naredili mnogo večji korak v smeri odprtokodnega računalniškega opismenjevanja. Lansko leto so začeli nameščati Ubuntu na kar 160.000 virtualnihterminalov in 20.000 namiznih računalnikov v šolah po celi državi. Medtem ko lahko o čem takem pri nas le sanjarimo, je vseeno potrebno omeniti, da je bila v slovenskih šolah dobro sprejeta odprtokodna spletna učilnica Moodle, ki jo uporablja veliko šol.
Za zveste uporabnike Ubuntuja: do uradnega izida različice Ubuntu 8.04 je še 17 dni.
Ceprav sem uporabnik Windows okolja se mi zdi to odlicna poteza. Tako se bodo mogce pri Microsoftu odlocili spustit cene svojim produktom in le te v dobri meri izboljsat. Pa upajmo da se bo tudi kaka profi programska oprema zacela pisat za Linux,itd....pa bo se vec folka presaltalo na OpenSource
tudi po tem lahko vidimo kako smo mentalno daleč zadaj. čeprav se zelo radi pohvali-mo(-jo) kako smo napredni
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
tudi po tem lahko vidimo kako smo mentalno daleč zadaj. čeprav se zelo radi pohvali-mo(-jo) kako smo napredni -------------------------------------------------------------------------------------- Zakaj ze?!
Tam če se forsirajo samo microsoft izdelki, potem je "usoda" že skoraj zapečatena.
Treba je biti realen in v šolah "učiti" kaj s čim lahko narediš. In naučiti osnove obojega.
Če se ne dela tako, potem se dela slabo.
Se strinjam.
Ne vem sicer kako je dandanes po osnovnih/srednjih šolah. Ampak ko sem jaz bil v srednji (gimnazija) smo pri informatiki samo malo pisali v Wordu, ni bilo nič kaj posebnega, in bi komot uporabljali tudi OpenOffice na Linuxu brez kakih negativnih posledic za kasnejše MS Ofice uporabnike. Pravzaprav bi bil sedaj učiteljem hvaležen, če bi me bili naučili kaj o Linuxu, ker sedaj o le-tem nimam pojma.
> Treba je biti realen in v šolah "učiti" kaj s čim lahko narediš.
Ja, to sem jaz kakih sedem let nazaj predaval uciteljem informatike srednjih in osnovih sol. Pa se jih vecina ni strinjala z menoj. So rekli, da je to pretezko. :)
In gremo vaš scenenarij recimo 3d oblikovanje in oblikovnaje videa in slik, da bi imel odprto kodne rešitve. No recimo v šoli bi učili vse nas v odrptokodni rešitvi a potem ko pa pridemo do zaposlitev in rečemo da ne znamo uporabljati photoshop itd., pa bi rekel direktor da lahko kar greš domov.
Odprtokodnost je vredu, ampak moreš za znati razporediti recimo ne smeš dati v kako grafično šolo linux, ker naprej boš pa windows skoz uporabljal. Recimo za ostale, pa tisti kateri ne uporabljajo to, pa bi lahko imeli linux gor.
Vedno imaš opcijo da si kupiš Photoshop in se ga naučiš. Ker ne vem če si opazil, ampak zgolj z znanjem ki ga dobiš v šoli ne moreš dobro delati, razen če nisi na kakšnem ekstremno nezahtevnem delovnem mestu.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
@destroyer2k Tu se gre predvsem za srednje šole in _splošno_ izobraževanje. Seveda pa šole ki potrebujejo posebne in uveljavljene programe pa naj uporabljajo le te ( a je odstotek teh res majhen ).
Vsekakor odlična poteza, meni pa se v našem sistemu zdi dokaj čudno da na Fakultetah kar lepo promovirajo odprtokodne rešitve ( super! ) na srednjih šolah pa _nič_.
Problem pa je morda v tem, da pride nekdo na fakulteto (skoraj vsak), ki je uporabljal izključno microsoft izdeleke.
O Linuxu pa ne ve popolnoma nič. Zato seveda ne bo delal stvari na bazi linux rešitev ampak bo uporabljal microsoft izdelke še naprej.
Zraven študijskih obveznosti bo tako nekdo, ki ne obiskure ravno računalniškega faksa težko se spravil učiti linux, zato da bo znal si ga doma namestiti in napisati v OpenOffice seminarsko nalogo.
Zraven študijskih obveznosti bo tako nekdo, ki ne obiskure ravno računalniškega faksa težko se spravil učiti linux, zato da bo znal si ga doma namestiti in napisati v OpenOffice seminarsko nalogo.
Večina ljudi, ki so šli čez današnji srednješolski program t.i. informatike so navajeni, da jim najbolj priljubjen OS na svetu namesti kdo drug (običajno prodajalec, šolski administrator) - v primeru, da morajo kaj od tega narediti sami, jim prijatni "Windowsi" kar hitro pokažejo zobe in množico zagonetnih vprašanj, ki jih seveda ne razumejo...
Za take ljudi je ponavadi kak Ubuntu presenetljivo netežaven, ker je večino osnovnih stvari že vključenih v inštalacijo, detekcija hardvera pa je precej manj gnjavatorska
Hehe srednje šole in linux ja! To je bolj tako... Na računalnikih je nameščen Linux (suse 10.0) vendar se ga praktično nihče ne dotakne. Večinoma se na računalnikih dela v Wordu in Excelu in zeh.... Doma pa furma pač OSX, kar dolgo sem fural tudi linux, pa tudi Windows uporabljam (čeprav odkar imam OSX praktično nič).
Profesor pa tako ali tako pozna samo Microsoftove rešitve (skoraj) - virtualizacijski programi - Virtual PC (microsoft) in potem on vpraša, če pozna kdo še kakega . To ni ravno idealno.
Dobro bi bilo, če bi v šoli zvedeli samo nekaj osnov linuxa, odprtokodnega programja... Saj ne rabiš neke posebne stvari učit. Samo toliko, da se naučiš nekaj osnov in tega. Jaz jih na srečo že imam kar dosti samo je pa še vedno skoraj cel razred, ki za linux sploh še slišal ni.
In gremo vaš scenenarij recimo 3d oblikovanje in oblikovnaje videa in slik, da bi imel odprto kodne rešitve. No recimo v šoli bi učili vse nas v odrptokodni rešitvi a potem ko pa pridemo do zaposlitev in rečemo da ne znamo uporabljati photoshop itd., pa bi rekel direktor da lahko kar greš domov.
Govorimo o osnovnih in srednjih šolah, ne? A poznaš kakšno šolo kjer te naučijo fotošop do take mere da greš s tem znanjem direktno v službo???
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
Nisi dojel point kar sem rekel, ne moreš rinati linux v osnovno šolo edino dual boot tisto pa ja, ker potem v srednji pa si na windows pa nimaš veliko pojma v tistem okolju. Za srednjo pa isto velja. Pač tam kjer linux je lahko naj bo, ampak ne smejo pa zamenjati določene kompe kjer windows boš rabil v bodočnosti.
Pri nas je nekoliko drugače na srečo :D. Linuxa še nismo uporabljali ampak u lupini smo že nekaj delali (putty). Sicer je na useh mašinah linux samo ga bomo verjetno uporabljali šele v 2. letniku alpa kasneje letos. Drugače pa Linux only tudi ni neka rešitev, najboljše je če je oboje.
Če bodo učili zadeve dinamično, ne da si vezan na en os bo večja možnost da na koncu bodo ljudje imeli tisto kar jim ustreza, ne pa tisto kar je pri sosedu. Tako se bo povečalo povpraševanje za porte različnih aplikacij in na koncu ne boš rabil windowsa, rabil boš aplikacijo - na katerikoli platformi že si. To je bodočnost.
In gremo vaš scenenarij recimo 3d oblikovanje in oblikovnaje videa in slik, da bi imel odprto kodne rešitve. No recimo v šoli bi učili vse nas v odrptokodni rešitvi a potem ko pa pridemo do zaposlitev in rečemo da ne znamo uporabljati photoshop itd., pa bi rekel direktor da lahko kar greš domov.
Odprtokodnost je vredu, ampak moreš za znati razporediti recimo ne smeš dati v kako grafično šolo linux, ker naprej boš pa windows skoz uporabljal. Recimo za ostale, pa tisti kateri ne uporabljajo to, pa bi lahko imeli linux gor.
No, direktorja ne zanima kateri program ti uporabljaš, zanima ga, če boš znal narediti izdelek in ali si se sposoben priučiti novega programa.
Če že uporabljaš cenejši ali brezplačen program, pa toliko bolje.
In če govorimo o grafiki - resne grafične stvari se danes delajo na Macu. Windowsi tu nimajo kaj iskat.
> So se letos studentje na FRIju zbunili, da enih vaj ne bodo delali v C++ ker ga ne znajo in znajo samo Javo?
predvidevam, da se asistent na vajah ni strinjal, da naj ima študent možnost izbrati orodje. me spominja malo na osnovno šolo, ko so nas silili pisat s penkalom, pa četudi sem potem imel pol face in roko do komolca obavano v modro barvo.
Hm, profesor informatike na ajdovski gimnaziji že kakšne 5, 6 let (če ne še več) fura Linux-only ure. Kolikor se spomnim, je prešaltal na Linux, ker mulci itak znajo dovolj Windows že od doma...
Da se razumemo. Večina tistih, ki menijo, da poznajo Windows o tem OSu nima dosti pojma.
Tudi stvari, ki jih učijo na univerzi so na hudo osnovnem nivoju. Razen morda na kakšnem računalniškem faksu. Tako da bi čisto komot ljudi seznanili tudi z Linuxom.
Problem je pa, da po mojem mnenju večina profesorjev - da, tudi informatike - Linuxa ne pozna kaj dosti, če sploh.
Sicer se veliko govori o odprti kodi, ampak to so same politične flance. Ko bi si moral nekdo od "odgovornih" dejansko namestiti Linux na računalnik in si ga ogledati od blizu, se podpora neha.
No ja, mislim, da je najvecji problem v Sloveniji nudenje podpore za odprtokodne resitve, ceprav se kar nekaj podjetji s tem ukvarja. Ocitno na nizjem nivoju kot bi to pricakovali.
Prvic. Ne vem, ce je to se aktualno, ampak nekaj casa je imelo ministrstvo za solstvo pogoj, da mora biti na novo kupljenih racunalnikih dual-boot (windows xp in pingo linux). Seveda je bil windows xp privzet sistem v boot loaderju, ampak uporabnik je imel izbiro. Zadnja vecja revizija Pinga sega v leto 2005. Kaj se je zgodilo z racunalniki, ki so imeli/imajo namescen Pingo?
Drugic. Racunalniski administratorji po osnovnih solah, srednjih solah in fakultetah imajo z uvedbo se enega operacijskega sistema (plus v primeru linuxa se velikega stevila programov) veliko vec dela. Od njih se sicer lahko pricakuje, da sprejmejo vse mozne operacijske sisteme, vendar ne za enako placo in ne s taksnim pomanjkanjem kadrov. Na nekaterih fakultetah skrbi za veliko stvari zgolj en administrator, ki pa ne opravlja zgolj tipicnih administratorskih opravil, ampak nudi tudi podporo na vprasanja, ki jih srecujemo v salah o AOLovih uporabnikih, opravlja funkcijo nabavne sluzbe in pa vcasih izdeluje ali pomaga izdelovati spletne strani.
Tretjic. Slovenska sodisca se selijo na odprtokodne resitve. To sem ze napisal, pa naj se enkrat. V prvi fazi so se preselili iz prastarega windows 95 na windows xp, dw5 je zamenjal openoffice, internet explorer 5/netscape navigator 4 je zamenjal firefox in outlook express je zamenjal thunderbird. Naslednja faza je prehod na linux - mislim, da so ga na izolskem sodiscu ze izvedli. Prehod uporabnikov v Mariboru je bil zelo hiter - dvodnevno izobrazevanje in licno urejen uporabniski prirocnik za vse tri programe. Vecina gorecih zagovornikov odprte kode kaj takega sploh ne ve (se naprej bluzijo o prehodih tujih institucij; ocitno ne poznajo primerov dobre prakse v Sloveniji - bo treba narediti tiskovno konferenco za vsak uspesen prehod!).
Cetrtic. V Sloveniji je se veliko prostora za svetovalna podjetja, ki bi se lahko formirala v okviru prevajalskih skupnosti, saj se v njihovi blizini ponavadi skrivajo tudi programerji, spodbujevalci prehoda na odprtokodne resitve in konec koncev tudi uporabniki odprtokodnih resitev.
NE razumem kje bi bil problem pri uveljavitvi izključno odprtokodnih rešitev v osnovnih in srednjih šolah, pri srednjih vidim problem le morda pri kakih strojnih zaradi auto cada ampak saj lahko uporabljajo qcad ki je ravno tako uporaben... Vse druge stvari pa so večinoma dosti bolje rešene v odprtokodnem svetu. Posledično bi se ljudje že naučili uporabe Linuxa in vsega kar potegne za sabo, zato tudi na fakultetah nebi bilo zadržkov. Denar ki se bi drugače porabil za licenčnine pa bi se vložil v razvoj aplikacij ki se jih potrebuje.
Administracija računalnikov po tem, ko je sistem enkrat vzpostavljen pa je časovno manj požrešen kot pri windowsih. Tudi sisteme se vzpostavi veliko hitreje.
Nekdo je omenjal da v Sloveniji ni zadostne podpore, s tem se nebi strinjal, odprtokodne rešitve se lepo promovira, podpora pa je na voljo v plačljivi in community različici. Ampak žal ni povpraševanja.
Sploh pa sedaj ob prihodu windows viste, so se stvari tako zelo spremenile, da ni za končnega uporabnika skoraj nobenih razlik ali uporablja visto ali kde4. Za neukega uporabnika je potreben predvsem uporabniški vmesnik ki pa je sedaj povsod spremenjen zatorej sedaj jaz vidim idealno priložnost za prehod na Linux.
No ja, mislim, da je najvecji problem v Sloveniji nudenje podpore za odprtokodne resitve, ceprav se kar nekaj podjetji s tem ukvarja. Ocitno na nizjem nivoju kot bi to pricakovali.
Da, slovenski podjetniki so v tem pogledu nesposobni. Sicer bi bilo pa tudi nudenje podpore za kakšne druge sisteme na zelo nizkem nivoju, če ne bi Microsoft, IBM in ostali toliko vlagali v šolanje lokalnih ITjevcev.
Problem je, da je te ljudi večinoma treba za roko peljati.
Prvic. Ne vem, ce je to se aktualno, ampak nekaj casa je imelo ministrstvo za solstvo pogoj, da mora biti na novo kupljenih racunalnikih dual-boot (windows xp in pingo linux). Seveda je bil windows xp privzet sistem v boot loaderju, ampak uporabnik je imel izbiro. Zadnja vecja revizija Pinga sega v leto 2005. Kaj se je zgodilo z racunalniki, ki so imeli/imajo namescen Pingo?
Preprosto. ""Sistemci"" so jih formatirali. Vem za vsaj eno fakulteto, kjer so naredili tako. Mislim, da je to napaka ministrstva. Ministrstvo bi moralo v takem primeru zahtevati vrnitev denarja. Še več, ministrstvo bi moralo zahtevati, da prejemnik dokaže, da Linux aktivno uporablja - v nasprotnem primeru bi moral prejemnik vrniti prejeta finančna sredstva.
Drugic. Racunalniski administratorji po osnovnih solah, srednjih solah in fakultetah imajo z uvedbo se enega operacijskega sistema (plus v primeru linuxa se velikega stevila programov) veliko vec dela. Od njih se sicer lahko pricakuje, da sprejmejo vse mozne operacijske sisteme, vendar ne za enako placo in ne s taksnim pomanjkanjem kadrov. Na nekaterih fakultetah skrbi za veliko stvari zgolj en administrator, ki pa ne opravlja zgolj tipicnih administratorskih opravil, ampak nudi tudi podporo na vprasanja, ki jih srecujemo v salah o AOLovih uporabnikih, opravlja funkcijo nabavne sluzbe in pa vcasih izdeluje ali pomaga izdelovati spletne strani.
True, vendar je problem v tem, da so marsikateri teh administratorjev sovražno nastrojeni proti novemu znanju. Ne želijo se izobraževati. Edino "izobraževanje" je kakšna Microsoftova konferenca, kjer pa vemo kaj je njeno bistvo za povprečnega slušatelja: večerni žur. Del problema seveda leži na vodstvu, ki vlogo ITja dojema kot pretirano servisno vlogo, premalo pa daje poudarka na razvoj. Velik del problema pa leži v nesposobnosti IT kadra, ki ni pripravljeno furati razvoja, še novostim niso pripravljeni slediti.
Drugi problem je, da ko v tako okolje, kjer prevladujejo nesposobneži, vstopi nekdo, ki bi želel kaj narediti, ga okolica hitro zatre. To je sicer razumljivo, saj nesposobna okolica ne želi, da bi kdo izstopal v pozitivnem smislu in pokazal na njihovo nesposobnost. Ni pa to opravičljivo.
Tretjic. Slovenska sodisca se selijo na odprtokodne resitve.
Da, večina tega ne ve. To je po mojem mnenju na žalost velik problem nesposobne slovenske odprtokodne scene. Na srečo obstajajo svetle izjeme, a jih je premalo. Problem je v marketingu, v sodelovanju ter v neposlovnem obnašanju. Po eni strani še nismo bili sposobni Ubuntuja prevesti do konca v slovenščino, po drugi strani pa nekateri na Lugos mailing listi bluzijo, da bi šli razvijati lastno Linux distribucijo.
Cetrtic. V Sloveniji je se veliko prostora za svetovalna podjetja, ki bi se lahko formirala v okviru prevajalskih skupnosti, saj se v njihovi blizini ponavadi skrivajo tudi programerji, spodbujevalci prehoda na odprtokodne resitve in konec koncev tudi uporabniki odprtokodnih resitev.
Saj niso sposobni. Saj sam vidiš kako je s prevajanjem Firefox 3. Ko "vlečni konj" popusti, se vse skoraj sesuje. Dejansko je le nekaj odprtokodnih posameznikov, do prave skupnosti je pa še daleč.
Bom rekel še enkrat: če ne bi Microsoft toliko vlagal v marketing in izobraževanje ter podjetij vodil za rokico, bi bilo tam stanje enako. Pri odprtokodni skupnosti pa ni kakšnega velikega vlečnega podjetja, ki bi nesposobneže potiskala naprej. To je problem.
OK, malo sem jezen, morda sem kakšno stvar malo pretirano napisal, ampak ni daleč od resnice.
Večina ljudi, ki so šli čez današnji srednješolski program t.i. informatike so navajeni, da jim najbolj priljubjen OS na svetu namesti kdo drug (običajno prodajalec, šolski administrator) - v primeru, da morajo kaj od tega narediti sami, jim prijatni "Windowsi" kar hitro pokažejo zobe in množico zagonetnih vprašanj, ki jih seveda ne razumejo...
Za take ljudi je ponavadi kak Ubuntu presenetljivo netežaven, ker je večino osnovnih stvari že vključenih v inštalacijo, detekcija hardvera pa je precej manj gnjavatorska
In potem se zbudiš iz mokrih sanj ane? Še vedno je veliko kosov strojne opreme, še posebej tiste nove in višjega ranga, ki ne dela oz. dela napol. Potem pa so tu še prenosniki... SAj krivi so proizvajalci, ampak imajo tudi vzroke, da so krivi za to.
Drugač pa za osnovne in srednje šole je čisto vseeno kaj uporabljajo, ker itak ne delajo nič pametnega na računalnikih in je čisto vseeno, ali uporabljajo OO ali office. Ampak na faxu pa je druga pesem. Tu bi morali imeti linux le toliko, da bi ga poznali in to je to. Kdor bi želel, bi potem izbral dodatne izbirne predmete in se s tem ukvarjal, standardni program pa bi temeljil na windows okolju.
No, da se operacijske sisteme na računalniški fakulteti obravnava na primeru Linuxa, nama je najbrž razumljivo. O Linuxu je pač vse znano, študentje lahko pogledajo kodo, ... Ampak pustiva ta primer. Druge fakultete. Zakaj nujno drag operacijski sistem?
So se letos studentje na FRIju zbunili, da enih vaj ne bodo delali v C++ ker ga ne znajo in znajo samo Javo?
Jap, tudi mi smo zatežili profesorju in asistenu, da v C-ju ne mislimo programirat uporabniških vmesnikov, ker je to sado-mazo početje in največja neumnost ki jo lahko najdeš. Zakaj imamo toliko visokonivojskih jezikov, ki zmorejo že skoraj več kot stari predpotopni jeziki? Poleg tega je razvoj v takih jezikih bisvteno hitrejši kot v starih. In potem smo spet pri OS primerjavi: zakaj toliko folka ne uporablja linuxa in sploh se ne razvija programov zanj? Preprosto: ker na linux ne obstaja nobeno razojno okolje, ki bi bilo tako enostavno, kot so okolja na windows platformi. Edino Java je, pa še ta dostikrat ne dela tako kot drugje. V C-ju danes pisat poslovne aplikacije z 200.000 vrsticami kode??? Sej niste normalni. Danes so programi vse bolj kompleksni in čedalje bolj se teži k temu, da se programira aplikacijo ne pa še en kup reči zraven, ki so (ne)potrebne.
In da, točno tako kot je nekdo zapisal: potem pa prideš v službo in ne znaš uporabljati nobenega močnega orodja, ki teče na winsih. Koliko podjetij danes razvija programe na linux platformi? Redki, zelo redki. Poznam par takih podjetjih in v večini uporabljajo lepo Javo vendar določen % zaposlenih programira na windows platfomi.
Kdaj boste odkril, da je OS toliko dober, kolikor programov dela na njem in koliko stvari dela tako kot mora. Poleg tega pa mora biti še enostaven. Linux tu najde zelo malo lastnosti oz. tudi če jih najde, ga drugi OS prehiti v marsičem. Dokler bo tako, bo na žalost le nek drugorazredni OS, ki pa je seveda uporaben za normalnega uporabnika. To je tako kot primerjava yugota in mercedesa. Yugo => linux, kjer mora uporabnik skoz nekaj šraufati in popravljati in seveda navijati da se lahko pelje, medtem ko uporabnik na mercedesu samo skrbi za cesto in se ne sekira za ostalo.
koliko časa bo programer moral študirat tale "močna orodja", ki se dobijo samo na windozih? toliko dolgo, da se splača za to žrtvovat že določen čas predavanj/vaj na fakulteti?
no, če je to dlje kot kak teden, potem tale "močna orodja" niso ravno nek mercedes, kjer se programer ukvarja samo z logiko...
In da, točno tako kot je nekdo zapisal: potem pa prideš v službo in ne znaš uporabljati nobenega močnega orodja, ki teče na winsih. Koliko podjetij danes razvija programe na linux platformi? Redki, zelo redki. Poznam par takih podjetjih in v večini uporabljajo lepo Javo vendar določen % zaposlenih programira na windows platfomi.
To je debilizem. Ce naredis FRI (in se imas za programerja, razvijalca programske opreme) in ne znas uporabljati KATEREGAKOLI razvojnega orodja in programirati v KATEREMKOLI jeziku potem:
a) je fax zanic b) te niso nic naucili c) si izbral napacni fax, prepisi se na ekonomijo ali frizersko akademijo
Razlike med razvojnimi orodji in jeziki so tako minimalne, da groza. Kaj pa ucijo potem fakultete? Ucenje na pamet vseh Java APIjev? In, ker so zdaj bolj popularni kompleksnejsi visjenivojski jeziki, ucenje na pamet .Net Apijev?
"Ce bi radi prevedli svoj projekt kliknete sedmo ikono z desne strani. Lahko pritisnete tudi F5 ampak na to se ne zanasat, ker ni nujno da povsod ista bliznjica deluje."
Matthai> Da, slovenski podjetniki so v tem pogledu nesposobni. Sicer bi bilo pa tudi nudenje podpore za kakšne druge sisteme na zelo nizkem nivoju, če ne bi Microsoft, IBM in ostali toliko vlagali v šolanje lokalnih ITjevcev.
To žal ne drži. Tudi za Windows je težko najti spodobnega administratorja, le še več je takih, ki si mislijo, da so strokovnjaki.
Seveda pa bi za ustrezno plačilo profesionalno podporo nudil tudi jaz, samo naša država ni dovolj bogata, da bi si lahko to privoščila. Pač kupuje najcenejše rešitve namesto najbolj učinkovitih.
Jap, tudi mi smo zatežili profesorju in asistenu, da v C-ju ne mislimo programirat uporabniških vmesnikov, ker je to sado-mazo početje in največja neumnost ki jo lahko najdeš. Zakaj imamo toliko visokonivojskih jezikov, ki zmorejo že skoraj več kot stari predpotopni jeziki? Poleg tega je razvoj v takih jezikih bisvteno hitrejši kot v starih. In potem smo spet pri OS primerjavi: zakaj toliko folka ne uporablja linuxa in sploh se ne razvija programov zanj? Preprosto: ker na linux ne obstaja nobeno razojno okolje, ki bi bilo tako enostavno, kot so okolja na windows platformi. Edino Java je, pa še ta dostikrat ne dela tako kot drugje. V C-ju danes pisat poslovne aplikacije z 200.000 vrsticami kode??? Sej niste normalni. Danes so programi vse bolj kompleksni in čedalje bolj se teži k temu, da se programira aplikacijo ne pa še en kup reči zraven, ki so (ne)potrebne.
Mislim, da si tu zgrešil bistvo. Na FRI-ju so forsirali C za quicksort in druge sortirne algoritme. Nekdo je stvar implementiral celo v assemblerju. Pisati poslovne aplikacije v C-ju je totalna traparija - se strinjam. V C-ju nikoli ne boš pisal takih aplikacij. Ampak po drugi strani so pa še najbolj moderne igrice napisane še vedno C++-ju ali C-ju (torej po tvojem, predpotopnem jeziku...) - ravno zaradi hitrosti.
Drugače pa, Eclipse+Java je perfektna kombinacija. Nimaš izgovora, da bi se zapiral in uporabljal M$-jeva orodja. Razen nesposobnosti in zgodovine.
To je debilizem. Ce naredis FRI (in se imas za programerja, razvijalca programske opreme) in ne znas uporabljati KATEREGAKOLI razvojnega orodja in programirati v KATEREMKOLI jeziku potem:
a) je fax zanic b) te niso nic naucili c) si izbral napacni fax, prepisi se na ekonomijo ali frizersko akademijo
Razlike med razvojnimi orodji in jeziki so tako minimalne, da groza. Kaj pa ucijo potem fakultete? Ucenje na pamet vseh Java APIjev? In, ker so zdaj bolj popularni kompleksnejsi visjenivojski jeziki, ucenje na pamet .Net Apijev?
"Ce bi radi prevedli svoj projekt kliknete sedmo ikono z desne strani. Lahko pritisnete tudi F5 ampak na to se ne zanasat, ker ni nujno da povsod ista bliznjica deluje."
Razlike med jeziki so OGROMNE. Mogoče ne toliko v sintaksi, so pa v strukturi samega jezika in enostavnosti rešitev. Že memory management je velika razlika za programiranje, ker kar naenkrat odpade vsa logika za delo s spominom, ampak se moraš sekirati za algoritem. Torej tu algoritem dobi na enostavnosti. Poleg tega, novejši objektni jeziki omogočajo stvari, ki jih stari jeziki ne (generiki, poljubno število argumentov metodam, enumeratorji,...) Take stvari MOČNO olajšajo življenje programerja. Če pa moraš pri programiranju mislit še na kazalce in na to, da pravilno alociraš in sproščaš pomnilnik pa si samo delaš dodatno delo, ki ga lahko naredi računalnik namesto tebe.
Znam progrmairati v večini jezikov, ampak sem v C-ju 100x manj produktiven kot v Javi ali C#. V tem je razlika. Če grem delat seminarsko v C-ju, jo bom pacal skupaj 3 mesece, če jo naredim v Javi, jo naredim v dobrem tednu ali pa še prej. Torej praksa potrjuje moje trditve.
Mislim, da si tu zgrešil bistvo. Na FRI-ju so forsirali C za quicksort in druge sortirne algoritme. Nekdo je stvar implementiral celo v assemblerju. Pisati poslovne aplikacije v C-ju je totalna traparija - se strinjam. V C-ju nikoli ne boš pisal takih aplikacij. Ampak po drugi strani so pa še najbolj moderne igrice napisane še vedno C++-ju ali C-ju (torej po tvojem, predpotopnem jeziku...) - ravno zaradi hitrosti.
Drugače pa, Eclipse+Java je perfektna kombinacija. Nimaš izgovora, da bi se zapiral in uporabljal M$-jeva orodja. Razen nesposobnosti in zgodovine.
Tudi ti si v zmoti: Danes se za razvoj iger forsira high-level jezike. Ravno zato je bil razvit HLSL jezik, da je nadomestil C, in ravno zato je danes polno managed DX engine-ov za igre. Firme, ki še uporabljajo C++ so bodisi revne in si ne morejo privoščiti nakupa novega engine-a, ali imajo razvit svoj engine in nočejo zamenjat, ali pa jim je preprosto ovira prehod ker bi stal preveč kot če ostanejo na C++. Veliko iger se danes razvija z high level jeziki in poleg tega še skriptnimi jeziki. Čedalje manj je C-ja in C++-a. C uporabijo samo še za to da se sprogramira grafični pogon, ki mora biti res hiter, vendar danes že obstaja managed DX, ki ti ponuja dober API, da se ne rabiš več ubadati z nizkonivojskimi jeziki. Danes že veliko iger uporablja kombinacijo high in low level jezika.
Druga stvar pa Eclipse + java... Samo smejem se ti lahko. Če ti je Eclipse majka, potem še nisi slišal za IDEA-o. Eclipse ji ne seže niti do jajc. MS-jeva orodja z recimo par plug-ini ala R#, devExpress,... pa ponuja posebno hiter razvoj. V našem podjetju smo razvili aplikacijo za upravljanje z bančnimi portfelji v dobre pol leta. okoli 300.000 vrstic kode, s tem da ima program obilo umetne inteligence, ker zna tudi sam generirati naročila za prodaje in nakupe vrednostnih papirjev glede na stanje na borzah.
Hotel sem to reči, da pri špilih potrebuješ pogon, ki je hiter - torej ga ne boš šel pisat v nekem višje-nivojskem jeziku. Da se kombinira višji (za kakšne AI skripte) in nižji nivo je pa edino pravilno.
Kar se tiče Eclipsa in kupom komercialnih in nekomercialnih dodatkov ... ne vem, če jih ravno poznaš, da bi lahko sodil. Jaz si ne bi upal.
Uporaba M$ tehnologij se mi zdi problematična, ker 1) potrebuješ velik začetni vložek za licence 2) zaprtost (ne veš, kje te bo kdo zaklal) 3) teče samo pod M$
Čist konkreten primer: Kaj bi storili, če bi dobili konkurenco vaši aplikaciji - po funkcionalnosti in ceni bi bila približno enaka, napisana bi pa bila v Javi in bi tekla tudi pod non-M$ platformami. Kupec bi imelona izbiro torej vašo in njihovo aplikacijo. Če dodamo še kakšnega IT-jevca z vizijo na kupčevi strani mislim, da izgubite posel ravno zaradi omejenosti na M$ platformo. Konkurence še ni. Ampak bo zagotovo enkrat. In takrat te taka odločitev lahko stane firme.
. To ni ravno idealno.