Forum » Znanost in tehnologija » Ne verjemi Wikipediji prav preveč
Ne verjemi Wikipediji prav preveč
kihc ::
Matematično upanje meta kocke ti da povprečno vrednost meta po veliko poskusih. Torej pomoje če ti vrzeš 7, iz tega NE moreš sklepat da je števil 14. Bi pa lahko, če bi kocko vrgel velikokrat, in bi dobil povprečje 7.
Tole je najbrž tud valentina zmotilo.
Tole je najbrž tud valentina zmotilo.
x
Thomas ::
Tkole se vprašaš. Kako verjetno je, da sem potegnil ravno najvišjo številko? Ni preveč. Večja je potegnjena številka, težje je, da je ravno največja.
Kako verjetno je, da je v prvem ali zadnjem procentu intervala?
Ni zelo, 98% je, da je drugače.
Kako verjetno je, da je nekje med 1/5 in 4/5 intervala? 60%!
No, tko preigraš vse možnosti in potem vidiš, da je najboljš da misliš, da si usekal nekam okoli polovice. S to strategijo boš dolgoročno najbolje predvideval velikost intervala.
Kako verjetno je, da je v prvem ali zadnjem procentu intervala?
Ni zelo, 98% je, da je drugače.
Kako verjetno je, da je nekje med 1/5 in 4/5 intervala? 60%!
No, tko preigraš vse možnosti in potem vidiš, da je najboljš da misliš, da si usekal nekam okoli polovice. S to strategijo boš dolgoročno najbolje predvideval velikost intervala.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Ugibaš lahko, ne moreš pa zagotovo vedeti ali je vseh števil res 14.
Pri ugibanju lahko sklepaš takole, da ni tvoja številka 7 nič posebnega in da je torej nekaj čisto povprečnega in jo zato tudi obravnavaš kot povprečje
Ko pa imaš povprečje, lahko nekaj poveš tudi o ostalih lastnostih množice dogodkov in ugibaš še dalje, naprimer o tem, koliko je vseh možnih števil.
Tu je bil narejen miselni preskok (ki se ga pogosto ne zavedamo) iz konkretnega dogodka na neko lastnost množice nekih abstraktnih dogodkov.
Kadar smo v negotovosti, si pomagamo z vsemi mogočimi triki, da bi izvedeli še več, pa čeprav tisto ni povsem gotovo.
Pri ugibanju lahko sklepaš takole, da ni tvoja številka 7 nič posebnega in da je torej nekaj čisto povprečnega in jo zato tudi obravnavaš kot povprečje
Ko pa imaš povprečje, lahko nekaj poveš tudi o ostalih lastnostih množice dogodkov in ugibaš še dalje, naprimer o tem, koliko je vseh možnih števil.
Tu je bil narejen miselni preskok (ki se ga pogosto ne zavedamo) iz konkretnega dogodka na neko lastnost množice nekih abstraktnih dogodkov.
Kadar smo v negotovosti, si pomagamo z vsemi mogočimi triki, da bi izvedeli še več, pa čeprav tisto ni povsem gotovo.
CO2 is the elixir of life.
Valentin ::
> Povprečje števila izžrebanih številk je tista izračunana (abstraktna) količina, ki limitira k pričakovani vrednosti, oziroma k takoimenovanemu matematičnemu upanju.
Ali to pomeni, da bi statistika vseh žrebanj lota do sedaj pokazala, da so bile največkrat izžrebane številke iz sredine ?
Ali to pomeni, da bi statistika vseh žrebanj lota do sedaj pokazala, da so bile največkrat izžrebane številke iz sredine ?
gani-med ::
Valentin >>Ali to pomeni, da bi statistika vseh žrebanj lota do sedaj pokazala, da so bile največkrat izžrebane številke iz sredine ?
Ne, statistika bi povedala, da je povprečje izžrebanih številk na sredini.
Ne, statistika bi povedala, da je povprečje izžrebanih številk na sredini.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
> statistika bi povedala, da je povprečje izžrebanih številk na sredini.
Tako je.
In že iz ene same izžrebane številke lahko nekoliko sklepaš na velikost intervala. Če je tvoj sklep tak, da je interval dvakratnik izžrebane, je to še NAJMANJ narobe. Ni lih zelo zanesljivo, a še najboljš je tko.
Narediš program, ki ti random določa interval. Intervala ti ne pove, pač pa eno številko iz intervala. Šteješ, koliko napake je v 1000000 poskusih, če bi sklepal po raznih formulah na dolžino intervala iz dane številke.
D=N+N je superiorna formula.
Tako je.
In že iz ene same izžrebane številke lahko nekoliko sklepaš na velikost intervala. Če je tvoj sklep tak, da je interval dvakratnik izžrebane, je to še NAJMANJ narobe. Ni lih zelo zanesljivo, a še najboljš je tko.
Narediš program, ki ti random določa interval. Intervala ti ne pove, pač pa eno številko iz intervala. Šteješ, koliko napake je v 1000000 poskusih, če bi sklepal po raznih formulah na dolžino intervala iz dane številke.
D=N+N je superiorna formula.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
ciki57 ::
D=N+N je superiorna formula.
D=N+N-1 je superiornejša.
Če imaš recimo samo interval od 1 do 1 ti zgornja formula vedno zgreši za 100%. Ko večaš max interval pa se povprečna napaka manjša.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ciki57 ()
Thomas ::
Pri 1 se res boljš obnese. Povsod drugod pa mau slabše.
Odvisno, kakšna je apriorna verjetnostna distribucija za dolžino intervala, katera od teh dveh formul je res boljša.
Za vsakimi Bayesovimi litanijami, so še ene Bayesove meta litanije zadaj.
Drugače rečeno. Pravilnost izračuna s pogojnimi verjetnostmi, predpostavlja brezpogojno pravilnost nekih predpostavk, ki v izračunu niso bile zajete.
Odvisno, kakšna je apriorna verjetnostna distribucija za dolžino intervala, katera od teh dveh formul je res boljša.
Za vsakimi Bayesovimi litanijami, so še ene Bayesove meta litanije zadaj.
Drugače rečeno. Pravilnost izračuna s pogojnimi verjetnostmi, predpostavlja brezpogojno pravilnost nekih predpostavk, ki v izračunu niso bile zajete.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Formula D=N+N-1
je dobra samo za "točkasti interval" [1,1]
Za "točkasti interval" [100, 100]
dobiš 199 kar je že za 99 preveč in napaka se z večanjem N le še povečuje
je dobra samo za "točkasti interval" [1,1]
Za "točkasti interval" [100, 100]
dobiš 199 kar je že za 99 preveč in napaka se z večanjem N le še povečuje
CO2 is the elixir of life.
MarkookraM ::
Subjektivna interpretacija statistike?? A to pomeni napačna interpretacija? 
Jaz sploh ne vidim problema, imaš 0,5 možnosti, da dobiš veliko ali malo cifro. Dve kuverti, ena izbira, kaj se tukaj komplicira mi ni jasno? Če lahko eno odpreš in vidiš noter 500 lahko mogoče sklepaš, da niso razdelili na 500 - 250 ampak na 500 - 1000. Če pa dobiš 250 pa te še bolj zamika menjava, ampak mogoče je pa to trik! *dramatična glasba*
Jaz sploh ne vidim problema, imaš 0,5 možnosti, da dobiš veliko ali malo cifro. Dve kuverti, ena izbira, kaj se tukaj komplicira mi ni jasno? Če lahko eno odpreš in vidiš noter 500 lahko mogoče sklepaš, da niso razdelili na 500 - 250 ampak na 500 - 1000. Če pa dobiš 250 pa te še bolj zamika menjava, ampak mogoče je pa to trik! *dramatična glasba*
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | LOTO (strani: 1 2 3 4 … 18 19 20 21 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 161140 (441) | zuz3k |
| » | Dejstvo ali možnost? (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 22238 (18364) | Saladin |
| » | Verjetnostne uganke (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 6392 (4823) | SavoKovac |
| » | Godlov aksiom neizpeljivosti (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 9031 (6940) | Vesoljc |
| » | Loto verjetnost (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 17496 (16488) | McHusch |