Forum » Znanost in tehnologija » Ne verjemi Wikipediji prav preveč
Ne verjemi Wikipediji prav preveč
gani-med ::
Vos savantova ni ravno kar ena ženska, ampak zelo pametna ženska.
V Guinnessovi knjigi rekordov z najvišjim IQ)
Sicer pa je ta problem mogoče tudi testirati, z zelo preprostim programčkom.
Eksperimentalna matematika (še posebej verjetnost in statistika, kjer je mogoče zelo hitro zabluzit z napačnim razumevanjem detajlov) očitno še ni dobila pravega mesta pod soncem.
V Guinnessovi knjigi rekordov z najvišjim IQ)
Sicer pa je ta problem mogoče tudi testirati, z zelo preprostim programčkom.
Eksperimentalna matematika (še posebej verjetnost in statistika, kjer je mogoče zelo hitro zabluzit z napačnim razumevanjem detajlov) očitno še ni dobila pravega mesta pod soncem.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
No sej. Tisti njen IQ je vsaj občasno večjega pomena, kot ene 1000 habilitacij.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Zanimivo, da je Monty Hall Problem pa dobro napisan članek.
Več ko je takih, več je Wikipedia vredna.
Več ko je takih, več je Wikipedia vredna.
Thomas ::
Ni lih korekten. Nikjer ne piše, s kakšnimi žaljivkami so jo obkladali. Kakšna vojna je to bila in kakšen škandal se je razvil.
To je v tem članku mau zataškano. Tako kot vsa imena akademikov, ki so se totalno osmešili in bi morali, če bi bili načelni, nehati učit verjetnost in statistiko.
Zdej će to napišeš v Wikipedijo, vrineš na primerno mesto, bo kmalu izginilo. Hehe ...
To je v tem članku mau zataškano. Tako kot vsa imena akademikov, ki so se totalno osmešili in bi morali, če bi bili načelni, nehati učit verjetnost in statistiko.
Zdej će to napišeš v Wikipedijo, vrineš na primerno mesto, bo kmalu izginilo. Hehe ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
whatever ::
Ampak po Murphyju je večja verjetnost, da bo več denarja v tisti ovojnici, ki je nismo izbrali!
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
Thomas ::
> Trik je v tem, da ti odprtje kuverte ne koristi oz. sploh ni potrebno.
True.
True.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
če so v kuvertah samo "števila", potem je vseeno ali kuverto odpreš ali ne.
Če je pa v kuvertah konkretni denar, kot je definirano v nalogi, se splača pogledati, saj se 5 centov splača zamenjati za 10 centov.
edit:
pa tudi 1.000.000 eurov in 5 centov se splača zamenjati za 2.000.000 eurov in 10 centov
Če je pa v kuvertah konkretni denar, kot je definirano v nalogi, se splača pogledati, saj se 5 centov splača zamenjati za 10 centov.
edit:
pa tudi 1.000.000 eurov in 5 centov se splača zamenjati za 2.000.000 eurov in 10 centov
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
perci ::
Tale Monty Hall je pa huda zadeva. Sem si moral narisat, da sem pokapiral.
Pa moraš res previdno prebrat. Najprej nisem postekal, da tvojih vrat ne sme odpret - ker sicer je vseeno katera vrata vzames.
Pa moraš res previdno prebrat. Najprej nisem postekal, da tvojih vrat ne sme odpret - ker sicer je vseeno katera vrata vzames.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
Thomas ::
> Tale Monty Hall je pa huda zadeva. Sem si moral narisat, da sem pokapiral.
Več takih reči je. Najbrž bi si moral narisati še kaj. Recimo tisto o konvergentnem neskončnem produktu. Potem bi dojel tudi moj point glede nuklearne vojne. Bi moral!
Več takih reči je. Najbrž bi si moral narisati še kaj. Recimo tisto o konvergentnem neskončnem produktu. Potem bi dojel tudi moj point glede nuklearne vojne. Bi moral!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
perci ::
Thomas: Za tisto imamo svojo temo - tule raje kako matematicno/logicno/verjetnostno/statistično zanimivost izpostavi.
kitzbrado ::
perci, Monty Halla si je otrocje lahko predstavljat, ce si namesto treh zamislis eno veliko stevilo vrat - recimo 100 ali 1000. Potem ne rabis nicesar risat, ampak je popolnoma intuitivno, problem je pa v resnici isti.
EDIT: In prav zaradi tega mi ni jasno, kako je sploh mozno, da so vsi trdili nasprotno, ce jim je nekdo lepo serviral pravilno resitev.
EDIT: In prav zaradi tega mi ni jasno, kako je sploh mozno, da so vsi trdili nasprotno, ce jim je nekdo lepo serviral pravilno resitev.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kitzbrado ()
Thomas ::
Nujnost jedrske vojne ob NE DOVOLJ HITREM PADANJU NJENE LETNE VERJETNOSTI, je že en tak zanimiv matematičen ... recimo izziv.
Če in ko razumeš (ne)konvergenco neskončnega produkta, si šele sposoben razumevat naprej, kako bistveno je, da preprečimo Gadafiju in podobnim, da MOREBITI pridejo do svojega nuklearnega orožja. Že sovjetsko nas je skoraj stalo glave leta 1983.
Ampak žal so glave okoli tega ogrete čisto v napačno smer. Sploh se ne bodo poglabljale v konvergenčnost neskončnih produktov.
Če in ko razumeš (ne)konvergenco neskončnega produkta, si šele sposoben razumevat naprej, kako bistveno je, da preprečimo Gadafiju in podobnim, da MOREBITI pridejo do svojega nuklearnega orožja. Že sovjetsko nas je skoraj stalo glave leta 1983.
Ampak žal so glave okoli tega ogrete čisto v napačno smer. Sploh se ne bodo poglabljale v konvergenčnost neskončnih produktov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> mi ni jasno, kako je sploh mozno, da so vsi trdili nasprotno, ce jim je nekdo lepo serviral pravilno resitev.
Meni je. Gledali so okoli tisti akademiki in videli, da se njihovi kolegi derejo isto neumnost kot oni sami. To jih je vse držalo v zmoti. In v pridiganju, kako šola ljudi več ne nauči niti verjetnosti računati prav.
Isti mehanizem smo potem videli na delu pri Global Warmingu.
Meni je. Gledali so okoli tisti akademiki in videli, da se njihovi kolegi derejo isto neumnost kot oni sami. To jih je vse držalo v zmoti. In v pridiganju, kako šola ljudi več ne nauči niti verjetnosti računati prav.
Isti mehanizem smo potem videli na delu pri Global Warmingu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Simko ::
Kar se tiče prvega problema.
Predavatalj je vprašal:
1. Kdo misli, da je treba kuverti zamenjati? Nekaj folka dvigne roko.
2. Kdo misli, da je treba kuverto obdrzati? Nekaj ljudi dvigne roko.
3. Kdo misli, da ni pomembno? Nekaj folka dvigne roko.
Predavatalj: Vsi se motite.
Moje vprasanje: Zakaj so vse tri moznosti nepravilne?
Bil je pa ta problem omenjen tukaj:
http://mlss08.rsise.anu.edu.au/
Predavatalj je vprašal:
1. Kdo misli, da je treba kuverti zamenjati? Nekaj folka dvigne roko.
2. Kdo misli, da je treba kuverto obdrzati? Nekaj ljudi dvigne roko.
3. Kdo misli, da ni pomembno? Nekaj folka dvigne roko.
Predavatalj: Vsi se motite.
Moje vprasanje: Zakaj so vse tri moznosti nepravilne?
Bil je pa ta problem omenjen tukaj:
http://mlss08.rsise.anu.edu.au/
Simko ::
Thomas, sem upal, da boš tukaj ob tej uri :)
No, sam mislim, da ni pomembno, torej sem dvignil roko z zadnjo skupino (se motim tudi jaz?). Že simple logika brez globokega razmišljanja mi govori, da ena izmed teh treh možnosti mora biti pravilna. Fora je da je tukaj kup "smetane", ki bi naj to obvladala, ampak nihče ni nič komentiral...
Verjetno bi bilo bolje, da bi bil na plaži s knjigo v rokah?
No, sam mislim, da ni pomembno, torej sem dvignil roko z zadnjo skupino (se motim tudi jaz?). Že simple logika brez globokega razmišljanja mi govori, da ena izmed teh treh možnosti mora biti pravilna. Fora je da je tukaj kup "smetane", ki bi naj to obvladala, ampak nihče ni nič komentiral...
Verjetno bi bilo bolje, da bi bil na plaži s knjigo v rokah?
whatever ::
Predpostavljamo, da želimo dobiti čim več denarja.
3. Kdo misli, da ni pomembno? Nekaj folka dvigne roko.
Ta opcija je seveda pravilna, v kolikor jo razumemo kot:
Ni pomembno, če zamenjamo kuverto ali je ne zamenjamo, saj v obeh primerih skozi na primer 1000 poskusov imamo 50:50 šans da dobimo večji znesek.
Če pa razumemo trditev kot:
Ni pomembno, ali zamenjamo kuverto ali ne, saj bomo v obeh primerih dobili (večji/manjši - izberi poljubno glede na to ali si pesimist ali optimist) znesek. Če gledamo na izjavo s tega konteksta, potem je napačna (pravilna bi bila v primeru, da bi obe kuverti vsebovali identičen znesek, kar pa je v nasprotju s samo definicijo problema).
Pri matematično logičnih nalogah je pač treba biti natančen.
3. Kdo misli, da ni pomembno? Nekaj folka dvigne roko.
Ta opcija je seveda pravilna, v kolikor jo razumemo kot:
Ni pomembno, če zamenjamo kuverto ali je ne zamenjamo, saj v obeh primerih skozi na primer 1000 poskusov imamo 50:50 šans da dobimo večji znesek.
Če pa razumemo trditev kot:
Ni pomembno, ali zamenjamo kuverto ali ne, saj bomo v obeh primerih dobili (večji/manjši - izberi poljubno glede na to ali si pesimist ali optimist) znesek. Če gledamo na izjavo s tega konteksta, potem je napačna (pravilna bi bila v primeru, da bi obe kuverti vsebovali identičen znesek, kar pa je v nasprotju s samo definicijo problema).
Pri matematično logičnih nalogah je pač treba biti natančen.
Thomas ::
simko,
Smetana nerada komentira, ko nekaj nima svojega uradnega blagoslova v kakšni avtoritativni knjigi, še najbolje učbeniku. Brez tega so precej izgubljeni in začnejo radi na veliko bluzit. Po moje zato, ker je 99+% vsega pa nekje razjasnjeno in avtoritativna sodba nekje dana. Ko pa tega kdaj umanjka, so toliko bolj zbegani in nebogljeni. Ptav hecno.
To, da tvoj predavatelj ne vidi nobeno od treh izjav kot pravilno, je IMHO dobro znamenje, da se je znašel v intelektualnem limbu, zdej pa ne ve kaj bi.
Večino vrže tudi Hempl ali tale link.
Smetana nerada komentira, ko nekaj nima svojega uradnega blagoslova v kakšni avtoritativni knjigi, še najbolje učbeniku. Brez tega so precej izgubljeni in začnejo radi na veliko bluzit. Po moje zato, ker je 99+% vsega pa nekje razjasnjeno in avtoritativna sodba nekje dana. Ko pa tega kdaj umanjka, so toliko bolj zbegani in nebogljeni. Ptav hecno.
To, da tvoj predavatelj ne vidi nobeno od treh izjav kot pravilno, je IMHO dobro znamenje, da se je znašel v intelektualnem limbu, zdej pa ne ve kaj bi.
Večino vrže tudi Hempl ali tale link.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
whatever ::
Meni tale link (doomsday argument) ni niti malo logičen. Če maš daljico in popolnoma poljubno izbereš točko na njej, ne moreš nič govorit o tem, ali bo točka v večini primerov "padla" bližje sredini ali bližje obema koncema. Random je random. Nisem se poglabljal v formule, ker še nisem obdelal predmeta verjetnosti in statistike na faksu.
Bi me pa zelo veselila razlaga, zakaj naj bi ta doomsday argument bil pravilen.
Bi me pa zelo veselila razlaga, zakaj naj bi ta doomsday argument bil pravilen.
whatever ::
Ali drugače:
Če maš daljico. in je razsekana na 100 delov, je 1% šans da bo točka v 1. delu, 1% šans da bo točka padla v 2. del, 1% šans da bo na sredini in 1% šans da bo... kjerkoli drugje na daljici.
Če maš daljico. in je razsekana na 100 delov, je 1% šans da bo točka v 1. delu, 1% šans da bo točka padla v 2. del, 1% šans da bo na sredini in 1% šans da bo... kjerkoli drugje na daljici.
Thomas ::
DA je rešljiv, če prisvojiš zaključek Treh sob.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gumby ::
>>Simply put, it says that supposing the humans alive today are in a random place in the whole human history timeline, chances are we are about halfway through it.
tole bo veljalo tudi en dan pred doomsday?
tole bo veljalo tudi en dan pred doomsday?
my brain hurts
Thomas ::
> tole bo veljalo tudi en dan pred doomsday?
Hehe .. ja, briljantno, ja.
Dobr si reku!
To je bla enkrat ena debata na sl4, kako bi nam SAI lahko zatežila s temle DA - kaj čte, DA vas je povsem logično obsodil na smrt, ergo ...
No potem je pa eden reku v tem smislu, naj SAI tale DA aplicira še nase. Kako verjetno je, da bo kaj dolgo še živela, če je pol ure na svetu.
Tale tvoj ugovor je še za melenkost boljši!
Hehe .. ja, briljantno, ja.
Dobr si reku!
To je bla enkrat ena debata na sl4, kako bi nam SAI lahko zatežila s temle DA - kaj čte, DA vas je povsem logično obsodil na smrt, ergo ...
No potem je pa eden reku v tem smislu, naj SAI tale DA aplicira še nase. Kako verjetno je, da bo kaj dolgo še živela, če je pol ure na svetu.
Tale tvoj ugovor je še za melenkost boljši!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
whatever ::
DA je rešljiv, če prisvojiš zaključek Treh sob.
Torej, če ovržem DA, potem ovržem tudi zaključek treh sob? Po modus tollensu bi že moralo biti tako. Hm, mikavno.
Torej, če ovržem DA, potem ovržem tudi zaključek treh sob? Po modus tollensu bi že moralo biti tako. Hm, mikavno.
whatever ::
Thomas, let's cut the crap. Dokaži DA, če lahko. Jst ga ne morem niti ovrečt, niti dokazat. Mi pa ni niti malo logičen.
Ti praviš, da se problem poenostavi na tale problem.
Jst pravim, da se problem poenostavi na tale problem:
Če maš daljico. in je razsekana na 100 delov, je 1% šans da bo točka v 1. delu, 1% šans da bo točka padla v 2. del, 1% šans da bo na sredini in 1% šans da bo... kjerkoli drugje na daljici.
Zdej pa, dokaži mi, če moreš, da moja simplifikacija problema ni ekvivalentna originalnemu doomsday argumentu in da velja "tvoj" zgornji link.
Ti praviš, da se problem poenostavi na tale problem.
Jst pravim, da se problem poenostavi na tale problem:
Če maš daljico. in je razsekana na 100 delov, je 1% šans da bo točka v 1. delu, 1% šans da bo točka padla v 2. del, 1% šans da bo na sredini in 1% šans da bo... kjerkoli drugje na daljici.
Zdej pa, dokaži mi, če moreš, da moja simplifikacija problema ni ekvivalentna originalnemu doomsday argumentu in da velja "tvoj" zgornji link.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: whatever ()
Thomas ::
Ne razumem, česa ne razumeš.
Tvoja analogija z daljico je OK.
Tvoja analogija z daljico je OK.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Hm ... zadeva je skrajno zanimiva, pravzaprav.
Včasih me kdo izsili in zavije pred mano na vozišče. Takrat testiram hipotezo, da bo kmalu šel tudi dol. To se zares pogosto dogaja. Ker velik del prometa je lokalnega in tisti ki na cesto pride, gre rad hitro tudi na kakšen odcepu ven. Izsiljevanje gor ali dol, to samo pozornost pritegne.
To je ena manifestacija DA. Ta sigurno dela. Oziroma, vsaj zgleda da dela.
Kako je pa v resnici, oziroma v taglavni varianti DA?
DA bi delal, če bi bil edini prior. Tako pa .. očitno ni edini prior.
Poleg tega, je važno kar je omenil gumby. DA te ne samo obsoja na smrt. Če drži, te tudi (v nedogled) ohranja pri življenju.
"Kako verjetno je, da spadam med 1% najpametnejših?" Majhna, samo 1%.
"Kako verjetno je, da sem najpametnejši na Zemlji?" Neznatna. Ena proti par milijard. To bi morali verjeti zlasti najpametnejši. Hehe ...
Ne bi rad zdajle odpiral DA debate, ker bo to spet ena megatema, kakršne sicer že imamo pod klobukom tukajle.
Mogoče, no. V enem naslednjih tednov.
Včasih me kdo izsili in zavije pred mano na vozišče. Takrat testiram hipotezo, da bo kmalu šel tudi dol. To se zares pogosto dogaja. Ker velik del prometa je lokalnega in tisti ki na cesto pride, gre rad hitro tudi na kakšen odcepu ven. Izsiljevanje gor ali dol, to samo pozornost pritegne.
To je ena manifestacija DA. Ta sigurno dela. Oziroma, vsaj zgleda da dela.
Kako je pa v resnici, oziroma v taglavni varianti DA?
DA bi delal, če bi bil edini prior. Tako pa .. očitno ni edini prior.
Poleg tega, je važno kar je omenil gumby. DA te ne samo obsoja na smrt. Če drži, te tudi (v nedogled) ohranja pri življenju.
"Kako verjetno je, da spadam med 1% najpametnejših?" Majhna, samo 1%.
"Kako verjetno je, da sem najpametnejši na Zemlji?" Neznatna. Ena proti par milijard. To bi morali verjeti zlasti najpametnejši. Hehe ...
Ne bi rad zdajle odpiral DA debate, ker bo to spet ena megatema, kakršne sicer že imamo pod klobukom tukajle.
Mogoče, no. V enem naslednjih tednov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
whatever ::
Kje ti vidiš povezavo z DA v teh primerih mi res ni jasno. Da ne haluciniraš malo? Še manj mi je jasno, zakaj če moj primer velja, bi naj kljub temu veljal tudi DA. Ko pa pravi, da je verjetnost večja, da je točka nekje na sredini daljice namesto pri obeh koncih. Meni se zdijo verjetnosti da je točka kjerkoli na daljici povsem enake.
Še manj mi je jasno, zakaj če moj primer velja, bi naj kljub temu veljal tudi DA. Ko pa pravi, da je verjetnost večja, da je točka nekje na sredini daljice namesto pri obeh koncih. Meni se zdijo verjetnosti da je točka kjerkoli na daljici povsem enake. Thomas ::
Če se ti zdi da haluciniram, prej haluciniraš sam.
Bom enkrat odprl tole temo o DA.
Bom enkrat odprl tole temo o DA.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
whatever ::
Ja ne vem... halucinira itak vsak po svoje.
Če se strinjaš da sem našel ekvivalenten problem, pol po moji logiki DA ne velja, ne vem kako bi sploh lahko bilo drugače, resnično ne vem, zakaj eni menite da DA velja. Logični se mi zdijo sicer tisti drugi primeri ki naj bi bili ekvivalentni DA, ampak jaz mislim, da to niso ekvivalentne analogije problema (tisto z žrebanjem številk ali postavljanjem osebkov v cubicle).
Vsekakor bi se mi zdelo nekako logično, da bi DA bil sprejet kot veliko odkritje, če bi bil dokazljiv.
Če se strinjaš da sem našel ekvivalenten problem, pol po moji logiki DA ne velja, ne vem kako bi sploh lahko bilo drugače, resnično ne vem, zakaj eni menite da DA velja. Logični se mi zdijo sicer tisti drugi primeri ki naj bi bili ekvivalentni DA, ampak jaz mislim, da to niso ekvivalentne analogije problema (tisto z žrebanjem številk ali postavljanjem osebkov v cubicle).
Vsekakor bi se mi zdelo nekako logično, da bi DA bil sprejet kot veliko odkritje, če bi bil dokazljiv.
Thomas ::
Že, da vsak po svoje halucinira. Kdo celo halucinira haluciniranje drugih.
Sploh je DA tema precej "halucinatorična" in je treba biti posebej strog v taki debati. Ni simple in samo po sebi umevno. Tvoja tvoja analogija ne reši vsega, se boš še lahko prepričal o tem.
Sploh je DA tema precej "halucinatorična" in je treba biti posebej strog v taki debati. Ni simple in samo po sebi umevno. Tvoja tvoja analogija ne reši vsega, se boš še lahko prepričal o tem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
whatever ::
Kdo celo halucinira haluciniranje drugih.
Poznam eno tako. Sma šla na kavo in halucinirala skupaj. To je tak če se ti delat ne ljubi al pa enostavno nimaš nobene prave volje in se ti vse skupaj zdi brezveze oziroma ti je 1+1 seštet prava muka, pol pa razmišljaš milijon stvari da se vsaj z nečim zaposliš.
Poznam eno tako. Sma šla na kavo in halucinirala skupaj.
To je tak če se ti delat ne ljubi al pa enostavno nimaš nobene prave volje in se ti vse skupaj zdi brezveze oziroma ti je 1+1 seštet prava muka, pol pa razmišljaš milijon stvari da se vsaj z nečim zaposliš. whatever ::
Tvoja tvoja analogija ne reši vsega, se boš še lahko prepričal o tem.
No to bi me zelo zanimalo, če bi se lahko osredotočil na moj primer. Ker drugi primeri DA so logični, toda jaz menim, da niso ekvivalentni originalnemu DA.
No to bi me zelo zanimalo, če bi se lahko osredotočil na moj primer. Ker drugi primeri DA so logični, toda jaz menim, da niso ekvivalentni originalnemu DA.
whatever ::
Sem zdej še enkrat podrobno prebral wiki in končno zakapiral. Je logičen ta DA, ja. Nisem si znal predstavljati, kaj pomeni fractional position in to me je begalo.
Mi je pa še vedno malo sumljiv, ampak napake pa ne najdem.
Poleg tega, je važno kar je omenil gumby. DA te ne samo obsoja na smrt. Če drži, te tudi (v nedogled) ohranja pri življenju.
Ja, zdej štekam, odpuljeno. Se pa strinjam, da verjetno ni edini prior.
Mi je pa še vedno malo sumljiv, ampak napake pa ne najdem.
Poleg tega, je važno kar je omenil gumby. DA te ne samo obsoja na smrt. Če drži, te tudi (v nedogled) ohranja pri življenju.
Ja, zdej štekam, odpuljeno. Se pa strinjam, da verjetno ni edini prior.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: whatever ()
whatever ::
A bi se stvar kaj spremenila, če bi bila fractional position kar enaka absolute position? Če prav razumem, mislim, da imaš dejansko na daljici 2 uniformly distributed skali:
eno časovno
in eno, vezano na človeška rojstva.
Če bi te dve skali združil v eno (kar bi se verjetno dalo, glede na to da je med njima linearna korelacija, ker sta obe uniformly distributed), najbrž ne bi mogel izpeljati tako interesantnih zaključkov.
eno časovno
in eno, vezano na človeška rojstva.
Če bi te dve skali združil v eno (kar bi se verjetno dalo, glede na to da je med njima linearna korelacija, ker sta obe uniformly distributed), najbrž ne bi mogel izpeljati tako interesantnih zaključkov.
Thomas ::
Lej. Obstaja en dober razlog, da (še) ne debatiram. Mau sem bizi. Ko bom imel mau lufta, bom razložil svoj POV.
Kar si pa rekel nazdnje, pa JE zanimivo ...
Kar si pa rekel nazdnje, pa JE zanimivo ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
whatever ::
No sej sem mislil, da zato še ne dabatiraš. Ni panike, ne gori voda, sej mam jst tud del. Ubadam se s TSP.
Valentin ::
Tud mene matra tale DA. Se da to malce bolj laično razložit, kot je na Wikipediji ? Pa to res drži, oziroma, se da to sploh dokazat ?
whatever ::
Ena analogija BI NAJ BILA tole:
Žrebaš loto kroglice s številkami. Pri tem ne veš, ali žrebaš izmed 10 kroglic s številkami od 1 do 10, ali izmed 100 kroglic s številkami od 1 do 100. Izžrebaš kroglico s številko 7. Torej je bolj verjetno, da si žrebal med 10timi in ne 100timi kroglicami.
Žrebaš loto kroglice s številkami. Pri tem ne veš, ali žrebaš izmed 10 kroglic s številkami od 1 do 10, ali izmed 100 kroglic s številkami od 1 do 100. Izžrebaš kroglico s številko 7. Torej je bolj verjetno, da si žrebal med 10timi in ne 100timi kroglicami.
Thomas ::
> Žrebaš loto kroglice s številkami. Pri tem ne veš, ali žrebaš izmed 10 kroglic s številkami od 1 do 10, ali izmed 100 kroglic s številkami od 1 do 100. Izžrebaš kroglico s številko 7. Torej je bolj verjetno, da si žrebal med 10timi in ne 100timi kroglicami.
Tako je. Tako je.
Okrog tega se že skoz inatim. Vedno verjetnost določujemo celemu scenariju, celi knjigi. Ne samo enemu stavku.
To sem prvič sprožil v zvezi z možnostjo, da je nekdo dobil na pokru poker, tadrugi pa royal. Verjetnost, da si je zgodbo izmislil, je večje, kot verjetnost takega dogodka.
No matter, če gre za poker kjer je to možno ali za takega kjer ni.
Tako je. Tako je.
Okrog tega se že skoz inatim. Vedno verjetnost določujemo celemu scenariju, celi knjigi. Ne samo enemu stavku.
To sem prvič sprožil v zvezi z možnostjo, da je nekdo dobil na pokru poker, tadrugi pa royal. Verjetnost, da si je zgodbo izmislil, je večje, kot verjetnost takega dogodka.
No matter, če gre za poker kjer je to možno ali za takega kjer ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ko pa z verjetnostjo delamo prav - Bayes way - se odpre nek čisto drug svet, takorekoč.
Sicer sama Bayesova verjetnost ni uporaben tool, da bi nam dal kakšno novo informacijo. To nekateri sicer trdijo - a IMO zmotno.
Je samo tisti način gledanja, ki je edino pravilen. Mogoče da mau bolj začutit, v kako velikem bazenu medsebojno prepletenih informacij plavamo. Ne pa da smo slepi ko krti.
Če zadaneš na lotu, lahko iz tega kaj sklepaš. Najprej to, da je verjetno precej sedmic. Če imaš še prior, da nisi obkrožil favorita, se ta verjetnost spet spremeni.
Cele litanije so vedno od zadaj! In šele ko vsa ta čreva opremiš s pogojnimi verjetnostmi na način Thomasa Bayesa, veš pri čem pravzaprav si.
Žal moraš pri tem upoštevati še verjetnost pomot, ki si jih naredil v kalkulacijah.
Verjetna pravilnost kalkulacije, je element, faktor v kalkulaciji.
No, pol pa si šef, če to vse pohendlaš.
Sicer sama Bayesova verjetnost ni uporaben tool, da bi nam dal kakšno novo informacijo. To nekateri sicer trdijo - a IMO zmotno.
Je samo tisti način gledanja, ki je edino pravilen. Mogoče da mau bolj začutit, v kako velikem bazenu medsebojno prepletenih informacij plavamo. Ne pa da smo slepi ko krti.
Če zadaneš na lotu, lahko iz tega kaj sklepaš. Najprej to, da je verjetno precej sedmic. Če imaš še prior, da nisi obkrožil favorita, se ta verjetnost spet spremeni.
Cele litanije so vedno od zadaj! In šele ko vsa ta čreva opremiš s pogojnimi verjetnostmi na način Thomasa Bayesa, veš pri čem pravzaprav si.
Žal moraš pri tem upoštevati še verjetnost pomot, ki si jih naredil v kalkulacijah.
Verjetna pravilnost kalkulacije, je element, faktor v kalkulaciji.
No, pol pa si šef, če to vse pohendlaš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
WarpedGone ::
> Žrebaš loto kroglice s številkami. Pri tem ne veš, ali žrebaš izmed 10 kroglic s številkami od 1 do 10, ali izmed 100 kroglic s številkami od 1 do 100. Izžrebaš kroglico s številko 7. Torej je bolj verjetno, da si žrebal med 10timi in ne 100timi kroglicami.
Mal je hecno tole, ker je še bolj verjetno, da si žrebal med sedmimi kroglicami, kot pa med 10imi.
Verjetnost sedmice med 7 kroglicami: 1/7
Verjetnost sedmice med 10 kroglicami: 1/10
Verjetnost sedmice med 100 kroglicami: 1/100
Lahko iz tega sklepam, da če izžrebam številko N in ne vem koliko kroglic je v bovli, da jih je najverjetneje ravno N? Da.
Lahko iz tega sklepam, da je najbolj verjetno, da izžrebam največjo številko v bovli? Ne.
Mal je hecno tole, ker je še bolj verjetno, da si žrebal med sedmimi kroglicami, kot pa med 10imi.
Verjetnost sedmice med 7 kroglicami: 1/7
Verjetnost sedmice med 10 kroglicami: 1/10
Verjetnost sedmice med 100 kroglicami: 1/100
Lahko iz tega sklepam, da če izžrebam številko N in ne vem koliko kroglic je v bovli, da jih je najverjetneje ravno N? Da.
Lahko iz tega sklepam, da je najbolj verjetno, da izžrebam največjo številko v bovli? Ne.
Zbogom in hvala za vse ribe
Thomas ::
> Lahko iz tega sklepam, da če izžrebam številko N in ne vem koliko kroglic je v bovli, da jih je najverjetneje ravno N?
Ne. Najverjetneje jih je kakšne N+N.
Ne. Najverjetneje jih je kakšne N+N.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
>> Ne. Najverjetneje jih je kakšne N+N.
Prior je seveda ta, da z ene 99% so od 1 naprej.
Ne da bi kakšen wise guy dal samo 7 v bovlo.
Te opcije so vse sestavni del litanij, ki jih je treba vse vzeti v kalkulacijo.
Prior je seveda ta, da z ene 99% so od 1 naprej.
Ne da bi kakšen wise guy dal samo 7 v bovlo.
Te opcije so vse sestavni del litanij, ki jih je treba vse vzeti v kalkulacijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
>> Ne. Najverjetneje jih je kakšne N+N.
Tuhtam zakaj tako. Znam si to razložit z večjim številom možnih intervalov nad sredino osnovnega intervala. Iz tega pride poenostavljeno "najbolj verjetno je nekje okrog sredine".
To pa lahko velja le za diskretne množice. Če bi recimo žrebal realna števila, bi še vedno veljalo N + N?
Tuhtam zakaj tako. Znam si to razložit z večjim številom možnih intervalov nad sredino osnovnega intervala. Iz tega pride poenostavljeno "najbolj verjetno je nekje okrog sredine".
To pa lahko velja le za diskretne množice. Če bi recimo žrebal realna števila, bi še vedno veljalo N + N?
Zbogom in hvala za vse ribe
gani-med ::
Za to količino imamo lep slovenski izraz - matematično upanje.
Če veš, da so možna števila večja od 1 in če si ti izžrebal 7 potem je ob predpstavki enakomerne porazdelitve (da ni posebej obteženih števil) najverjetneje, da si zadel blizu matematičnega upanja ali kar povprečja v tem primeru, kar bi pomenilo, da je vseh števil najverjetneje (blizu) 14, tako, da povprečje znese ravno toliko, kot si ti izžrebal, torej 7.
WarpedOne>>To pa lahko velja le za diskretne množice. Če bi recimo žrebal realna števila, bi še vedno veljalo N + N?
Nu nujno, da so diskretne. Biti morajo omejene.
Dober je tudi interval realnih števil, naprimer daljica [0, 14] in še vedno lahko računaš matematično upanje, ki bo nekje vmes, najverjetneje okoli 7.
Če veš, da so možna števila večja od 1 in če si ti izžrebal 7 potem je ob predpstavki enakomerne porazdelitve (da ni posebej obteženih števil) najverjetneje, da si zadel blizu matematičnega upanja ali kar povprečja v tem primeru, kar bi pomenilo, da je vseh števil najverjetneje (blizu) 14, tako, da povprečje znese ravno toliko, kot si ti izžrebal, torej 7.
WarpedOne>>To pa lahko velja le za diskretne množice. Če bi recimo žrebal realna števila, bi še vedno veljalo N + N?
Nu nujno, da so diskretne. Biti morajo omejene.
Dober je tudi interval realnih števil, naprimer daljica [0, 14] in še vedno lahko računaš matematično upanje, ki bo nekje vmes, najverjetneje okoli 7.
CO2 is the elixir of life.
Valentin ::
> Če veš, da so možna števila večja od 1 in če si ti izžrebal 7 potem je ob predpstavki enakomerne porazdelitve (da ni posebej obteženih števil) najverjetneje, da si zadel blizu matematičnega upanja ali kar povprečja v tem primeru, kar bi pomenilo, da je vseh števil najverjetneje (blizu) 14, tako, da povprečje znese ravno toliko, kot si ti izžrebal, torej 7.
A to pomeni, da se mi pri Lotu najbolj splača obkrožat številke okrog sredine, saj je največja verjetnost da bodo izžrebane?
Do sedaj sem mislil, da imajo vse številke enako šanso pri žrebu...
A to pomeni, da se mi pri Lotu najbolj splača obkrožat številke okrog sredine, saj je največja verjetnost da bodo izžrebane?
Do sedaj sem mislil, da imajo vse številke enako šanso pri žrebu...
gani-med ::
Vsaka posamezna številka ima še vedno enake možnosti, da bo izžrebana, zato je vseeno kaj v kateremkoli kolu obkrožiš.
Kar nas večinoma bega, je dejstvo, da nam verjetnost o konkretnih posameznih dogodkih ne more povedati ničesar, veliko pa nam lahko pove o lastnostih množice dogodkov.
Teh lastnosti pa posamezni dogodki nimajo.
Povprečje ali matematično upanje niso lastnosti posameznega dogodka.
Te lastnosti imajo lahko le množice dogodkov.
Povprečje števila izžrebanih številk je tista izračunana (abstraktna) količina, ki limitira k pričakovani vrednosti, oziroma k takoimenovanemu matematičnemu upanju.
Zavarovalnice naprimer ne zanima ali boš danes razbil svoj avto. Njo zanimajo bolj abstraktni podatki o množicah dogodkov, kot je naprimer; koliko avtomobilov določenega cenovnega razreda se razbije na povprečen dan v letu. Tu jim je čisto vseeno, čigav je konkretni razbiti avtomobil na današnji dan, ker je ta podatek za njihovo uspešno poslovanje irelevanten.
Kar nas večinoma bega, je dejstvo, da nam verjetnost o konkretnih posameznih dogodkih ne more povedati ničesar, veliko pa nam lahko pove o lastnostih množice dogodkov.
Teh lastnosti pa posamezni dogodki nimajo.
Povprečje ali matematično upanje niso lastnosti posameznega dogodka.
Te lastnosti imajo lahko le množice dogodkov.
Povprečje števila izžrebanih številk je tista izračunana (abstraktna) količina, ki limitira k pričakovani vrednosti, oziroma k takoimenovanemu matematičnemu upanju.
Zavarovalnice naprimer ne zanima ali boš danes razbil svoj avto. Njo zanimajo bolj abstraktni podatki o množicah dogodkov, kot je naprimer; koliko avtomobilov določenega cenovnega razreda se razbije na povprečen dan v letu. Tu jim je čisto vseeno, čigav je konkretni razbiti avtomobil na današnji dan, ker je ta podatek za njihovo uspešno poslovanje irelevanten.
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | LOTO (strani: 1 2 3 4 … 17 18 19 20 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 152742 (58145) | krneki0001 |
| » | Dejstvo ali možnost? (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 20723 (16849) | Saladin |
| » | Verjetnostne uganke (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 6109 (4540) | SavoKovac |
| » | Godlov aksiom neizpeljivosti (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8550 (6459) | Vesoljc |
| » | Loto verjetnost (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 17024 (16016) | McHusch |