Celice živih bitij

Danes sem naletel na zanimivo vprašanje, ki mi ga bo upam da razjasnil kak biološko bolj podkovan forumaš.
Kot mi je znano nove celice nastajajo z delitvijo. Zdaj pa me zanima kako celica ve kdaj se mora nehati deliti. Noht mi recimo raste le "v dolžino" in ne "v višino". Upam da sem napisal dovolj jasno kaj me bega.

Poseben algoritem je, apoptoze. Celica, ki ne dobiva sporočila od drugih celic, naj ostane živa, naredi samomor. In sicer tako, da se čimbolj lepo razgradi, da ne pušča strupenih ostankov za seboj.

Tako je regulirana vsa rast, razen rakave.

Thomas:

Ti predpostavljaš, da je rast celic z delitvijo v krogu okrog osnovne celice in da potem tiste, ki niso npr. na severu uprizorijo celično smrt.
To bi bilo zelo potratno in se ne dogaja.

celica se ne začne deliti kar tak. ampak šele, ko dobi signal, naj se deli.


ali pač? :)

Regulirano z protoonkogeni in tumorsupresorskimi geni...

Kaj si hotel s tem povedati?
Govoriš o genih, ki lahko mutirajo v obliko, ki povzroči raka. To nima veze z tem, kako organizem ali celica ve kje je dorsalno in kje ventralno. Ali pa kaj več o A-P lokaciji.

Ima pa vezo ali bo celica zmožna apoptoze in celične delitve, ampak niso samo protoonkogeni sposobni inducirat celične delitve.

Ne ne, tuki gre samo za nadzor...

Mogoče imajo geni nekoliko nesrečno ime, ker pač ob njih okvari pride do neljubih dogodkov. To so sicer normalni celični geni, ki regulirajo delitev celice. Vprašanje je pa bilo med drugim tudi, kako celica ve, kdaj naj se neha delit. Tuki majo ti geni pomemben vpliv.

Ja sej jedro je dna+proteini...

Jedro je v bistvu DNA ovita okrog histonov. Zraven so še proteini transkripcijskega aparata, mRNA, nukleotidi.....
Jedro je le ime za vse to.

Ne, skrbi...
Nobeno vprašanje ni neumno, neumen je lahko samo odgovor!

Hvala za odgovore. Torej če sem prav razumel površino organov sestavljajo odmrle celice? Za kožo se mi to zdi popolnoma logično, saj plasti odpadajo, za notranje organe se pa očitno razgradijo.
Ko sem zastavljal vprašanje sem si predstavljal podobno kot je to Thomas povedal: da celice, ki so preveč oddaljene recimo od vira hrane odmrejo.

Sicer imam še vprašanja, vendar si bom si prej raje ogledal kako literaturo, da bom lahko lažje sledil.

Površino vseh organov gradi povrhnjica - epitelijske celice. Te pa, ko odmrejo, popapcajo druge celice. V primeru kože je pač tak, da je ta plast precej debela, in da celic nič ne popapca, ampak odpadejo.

ali pač? :)

ps: jaz sem trenutno pri novi Cooperjevi The Cell - A Molecular Approach in Beckerjevi The World of the Cell

Geni dolocajo v kaj se bo celica razvila, na zacetku je itak samo jajce in spermij, iz tega pa rata cel clovek

Nisem glih strokovnjak za tole področje, samo mislim, da celice izločajo v medcelično tekočino določene substance, ki aktivirajo ali pa inhibirajo določene gene, potrebne za razvoj in preobrazbo sosednjih celic.

Npr. ko nastajajo jetra, je v medcelični tekočini prisotno veliko snovi, ki aktivirajo gene, potrebne za preobrazbo zarodnih celic v celice jeter. Ko je preobraženih celic dovolj, je te snovi v medceličnini že preveč in to spet potegne za sabo druge biokemijske reakcije, ki inhibirajo gene, ali pa aktivirajo kakšen drug gen, ki je odgovoren za proizvodnjo inhibitorjev.

Kako se rastline recimo lahko obračajo proti svetlobi. Celice vršičkov izločajo neko snov, ki pospešuje rast. To snov svetloba razgrajuje, zato na sončni strani rastlina raste počasneje, kot na senčni, kar ima za posledico rast rastline proti svetlobi.

Nekatera semena imajo snovi, ki inhibirajo rast. Le-te razgradijo nizke temperature, kar ima za posledico, da semena vzklijejo ob koncu zime in ne pred zimo.

No, zgolj primeri.....

Ne, ne, mraz jih razgradi, da lahko ob primernih pogojih (toplota, vlaga) nato vzklijejo.

@gzibret
Niso to avksini? Vem pa da je nekaj glede zaznanavnja dolžine dneva glede na količino oz. razmerje 540nm in 320nm svetlobe.

Glede semen. Lupina jabolčnih semen ima notri inhibitor, ki preprečuje razvoj kalčka, dokler se ne izpere ven. Ko se inhibitor spravi pod določeno mejo seme vzklije.

wiki je zakon. Potem pa lahko gremo na kakšen bolj konkreten primer.

O zarodnih celicah tudi na Kvarkadabri.

Čeprav zarodne celice je mau zavajajoč izraz. Ker niso samo v zarodku.

o+ nevone

@nevrone
Glede vednosti celic. A ni blo neki na tem, da se koreninski vršički med različnimi rastlinami sporazumevajo z avksini. Baje, da ima nekako podoben efekt kot acetilholin.
Pa tudi sporazumevanje med akacijami v afriki ali kje je bilo nekaj časa -udarno-

@_marko
Ja, glede rasti so bli avksini. Tisti nanometri pa glede periodike.