doplerjev pojav

Če se gasilski tovornjak s sireno pelje proti nam, slišimo višjo frekvenco, kot potem, ko se odpelje mimo nas...vse ok, kaj pa če npr. sedim na strehi gasilskega avtomobila in se ta pelje z isto kitrostjo? Kaj bom slišal, če bom sedel pred sireno, kaj če bom sedel za sireno? Kaj pa če avto spremeni hitrost vožnje?

A je tako, da bom vedno slišal pravo frekvenco, ne glede na to kje sedim....če pa avto spremeni hitrost vožnje, pa se zgodi samo fazni premik, frekvenca pa je še vedno prava?

HM popravte me če se motim, samo dopplerjev pojav bi slišu pr spremembi hitrosti vozila (pospešku al pa zaviranju), pr konstantni hitrosti pa ne.

POPRAVI GA ŠE

če sediš pred sireno in se skupi z njo vozs na hitrosti zvoka, boš še vedno(teoretično, če odšteješ hrup vetra) slišu sireno, ker bo zvok sirene bil 2x večji (hitrost zvoka + hitrost vozila).

če je izstrliš metek na trdnih tleh recimo leti 500km/h, če ga izstreliš(naprej) iz avtomobila ki se pelje 200km/h bo metek letel s hitrostjo 700km/h.

BTW, ni fora v hitrosti zvoka, ampak v frekvenci.

Pa sej, če sediš na avtomobilu, potem se itak v istem časovnem intervalu premakneš enako kot avtomobil. Hitrost zvoka je pa potem večja za hitrost avtomobila. In v istem času prepotuje tisto razdaljo kot pa bi jo sicer, če bi miroval.
Ta formula to potrjuje: Doppler_effect#General

Edin problem bi bil pri svetlobni hitrosti ... kjer pa ta teorija odpove.

No, sej. Morda bodo vsaj tebi verjeli, mene "ne jebejo".

OK, tisto o seštevanju sem se zmotil ... drugače pa glede frekvence pa ne, ker ostane enaka. Razlika je edino v tem, da zvok slišiš z malo zamika.

Hm, čudi me, da me med tem časom, ko sem bil na počitnicah ni nihče dopolnil. Namreč moje filozofiranje zgoraj, da če sediš za sireno boš slišal višjo frekvenco, če sediš pred pa nižjo, je čisto pravilno. Ampak...

To je glede na frekvenco, ki potuje po mediju (zraku) in ne na frekvenco, ki jo oddaja izvor. Seveda pa je povsem enak primer spremebe frekvence v nasprotni vrednosti na strani izvora, saj doplerjev pojav nastaja pri izvoru in ne na prenosni poti (mediju) mar ne .

Torej dopolnjena razlaga:
- gibajoči izvor valuje s frekvenco f
- ker se prenosni medij ne giblje (oz se giblje glede na izvor), izvor oddaja v smer vožnje višjo frekvenco f+df in v zadnjo smer nižjo frekvenco f-df.
- to seveda tudi mirujoči (ob cesti) poslušalec sliši (spredaj višjo f+df in zadaj nižjo f-df). To sta frekvenci valovanja v mediju (zraku)
- kot sem opisal zgoraj se frekvenca spremeni tudi na strani gibajočega poslušalca in sicer za enako vrednost. Če sediš pred sireno, te "sinusi dohitevajo počasneje" => nižja frekvenca, če sediš za sireno, ti "sinusi prihajajo hitreje" => višja frekvenca.

Zapisano s formulo:
f = frekvenca izvora
f+df = frekvenca v zraku pred izvorom
f+df-df = f = frekvenca, ki jo sliši poslušalec, ki sedi pred izvorom in se giblje skupaj z njim.

Enako z nasprotnimi predznaki velja za poslušalca in zrak za izvorom.
Poslušalec, ki se giblje skupaj z izvorom, vedno sliši originalno frekvenco, ne glede na hitrost in pospeške.

Načeloma bi pospeški celo imeli nek teoretični vpliv, če se pogovarjamo o večjih spremebah in večjih razdaljah med izvorom in poslušalcem.

Potem bi bilo mogoče, da bi izvor oddal zvok v medij s frekvenco f+df1. Ko bi zvok že potoval po zraku in še ne bi prispel do poslušalca, bi se hitrost poslušalca spremenila in zvok bi do njega prispel s frekvenco f+df1-df2.

Hitrost objektov bi se morala znatno spremeniti v času potovanja zvoka med izvorom in poslušalcem.
Merjeno seveda glede na medij (zrak), za katerega smo privzeli da miruje (kar ni najbolj realno).

Potem bi bilo mogoče, da bi izvor oddal zvok v medij s frekvenco f+df1. Ko bi zvok že potoval po zraku in še ne bi prispel do poslušalca, bi se hitrost poslušalca spremenila in zvok bi do njega prispel s frekvenco f+df1-df2.

To je pa vsakič, ko je gibanje pospešeno....
Iz tega sledi...

Poslušalec, ki se giblje skupaj z izvorom, vedno sliši originalno frekvenco, ne glede na hitrost in pospeške.

ni res.

@slovencl

OK. Se strinjam, ni čisto res.

Fizika sicer je ekzaktna znanost, vendar pa ni čisto točna znanost. V primeru, da sedimo 1m stran od sirene in upoštevamo pospeške, ki jih zmore tak avtomobil, je sprememba frekvence zaradi tega bolj filozofska tema.
Ljudje se sicer fizike lotevamo na matematičen (=točen) način, ampak fiziko je v končni fazi vseeno treba potrditi v praksi s poskusom. Pri tem vedno nastopa veliko drugih motenj, ki jih naš model (=izračun) ne zajame. Brez veze je upoštevati posebnost, ki vpliva na rezultat manj kot druge motnje . Npr. v tem primeru gibanje zraka, trenje molekul in drugih delcev v zraku, odboji, ukloni, interference, itd...
Matematično gledano imaš seveda prav.