Izraelska ofenziva v Gazi in Libanonu

ja, tole z ugrabljenim avionom je bila dobra predstava, na strani izraelcev so bile ene 3 žrtve, od tega 2 civilni, umrl je pa vodja specialcev, ki je bil tudi brat kasnejšega premieja, so pa takrat izraelci zavzel celo letališče pa sporočili domov, če pošlejo še par avijončkov zavzamejo celo državo

so imeli pa probleme za nazaj, ko se jih je na koncu mislim da egipt usmilu pa dovolil, da so natankali svoje frčoplane

to je bilo malo offtopic

drugače pa, nekdo je omenjal izrael kot suvereno državo, ja za zahodni svet, za njegovo bližnjo okolico pa arabce in co. pa tole no go

Dejstvo je da so Izraelci lastniki,lahko bi jim tako rekel dveh kocentracijskih taborišč v katerih je ene par milijonov palestincev

No ja. "Ključe" teh "koncentracijskih taborišč" imajo IMO v roki kar lokalni (arabski) šefi, poleg njih pa še Egipt (od Gaze) oziroma Jordanija (od Zahodnega brega).

username> Ni mi jasno, kako da Arabci ne pogruntajo, da bi bilo bolje nehati s teženjem, pa bi se raje poskusili od Izraela (oz. Zahoda) kaj naučiti -lahko bi živeli ravno tako dobro kot Izraelci... (ali pa še bolje, posebej tisti z nafto). Pa jaz bi jim to privoščil, BTW (ker bi vsi, ne samo Bližnji vzhod, imeli korist od tega).

Ker jih vsak dan pumpajo s Thomas-like retoriko: "Izraelci so manjvredni neinteligentni tepci, ki jih je treba vrzt v morje, ker zrejo majhne otroke in so nam pobili brate in so najhujse zlo tega sveta". Vse seveda zveni blazno smiselno, ce si dovolj preprican v svoj prav.

Iz istega razloga se danasnji Izraelci se niso odselili v normalno drzavo. Ker smatrajo, da je tisti koscek peska njihova pravica. Pa ker je bolj ali manj elitna lokacija in ker veliko ljudi tam blazno dobro zivi od vojaske industrije, ki se ji casovno neomejen konflikt zelo izplaca, kdorkoli prodaja orozje tipom na drugi strani pa tudi ni cisto brez profita.

En sam meteorit ustrezne velikosti bi na taka bedasta vprasanja o pravici do ozemlja odgovoril tako jasno, da jih dolgo casa ne bi nihce vec zastavil.

Da del slovenije zasede ena druga država, bi jst tut metal tiste, ki so zasedli naše ozemlje v zrak.

A tako. No, kavarne, avtobusi in diskoteke v Rimu, Trstu, Milanu, na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Zagrebu, Puli in na Reki te čakajo... (\črni sarkazem off, da ne bi kdo mislil da bi jaz take norosti podpiral - tudi približno ne)

sam vemo kako so izraelci prišli do orožja. šverc komerc iz amerike pa ne samo orožje ampak tudi stroje za izdelavo le-tega.

Očitno ne vemo. Kakšen šverc-komerc neki. Po tem merilu je pol itak vsaka mednarodna menjava šverc komerc al kaj?

ja v enki knjigi katera opisuje vojno med izraelom in palestinci sem zasledil, da so stroje za izdelavo orožja v izrael prepeljali pod krinko da je kmetijska oprema

hehe Letališče so komaj popravili. Ni dolgo trajalo. Da so spet rabli Beirut International zapret.

Prek tega letališča naj bi Hezbola dobivala orožje in druge stvari.

Zgodovina Libanona žal ni tako enostavna. Do turške zasedbe tam nekje v 16. stoletju je zgodovina hotela, da so tam živeli kristjani - maroniti (predvsem v gorah, kjer so jih vsi kolikor toliko puščali na miru in niso spreobračali v islam), muslimani (suniti in šiiti), v južnih delih gorovja Libanon (Šuf) še druzi (še samim ni čisto jasno, ali so sekta islama ali kar ločena religija), ravno tako zato, ker se nobenemu ni preveč dalo, da bi jih ganjal po hribih. Turki so vodenje ozemlja, ki nekako sovpada z današnjim Libanonom, zaupali guvernerjem (emirjem), ki so imeli dokaj veliko avtonomijo, glavno, da so pobirali davke in jih nekaj vplačevali v državno blagajno. No, eni so hoteli kar neodvisnost, pa se je eden šel neko zunanjo politiko z odnosi s takratnimi evropskimi silami, drugi pa se je pridružil protiturškemu uporu, ki ga je začel egiptovski guverner, in takrat so Turki pač morali intervenirati in mimogrede malo našuntali kristjane in druze druge proti drugim (se sliši nekaj znano? Tako nekako kot je Švabom čisto ustrezalo, da se partizani in domobranci koljejo med sabo). Vmes so se vmešavali še predvsem Francozi, ki so uradno čutili neka samaritanska nagnjenja do zaščite krščanskih manjšin v Otomanskem imperiju. In ko je po 1. svetovni vojni šlo Otomansko cesarstvo v franže, sta današnji Libanon in Sirija prišla pod francoski mandat in tio seveda niso preveč skrivali, da imajo kristjane raje od drugih. Ko so se tam proti koncu 2. svetovne vojne vendarle odločili, da dajo tem arabskim državam neodvisnost, so za Libanon nekako napisali še danes velčjavno ustavo, da mora predsednik nujno biti kristjan, premier sunit, predsednik parlamenta šiit itd. Ni pa treba biti ne vem kako pameten, da si predstavljamo, kako krhka je bila takšna družba polna zgodovinskih nasprotij, še dodatno pa so jo poglabljali krščanski predsedniki, ki so bolj na svojo roko podpisovali razna sodelovanja z ZDA, se šli nevtralnost, ko so šli "arabski bratje" uničevat Izrael ipd. In ko sta se Egipt in Sirija šla kratkotrajen projekt Združene arabske republike, so libanonski muslimani seveda hoteli zraven, kristjani so dali veto in takrat je prvič počilo, vendar so kmalu po Bejrutu poparadirali ameriški marinci in stvari so se nekako umirile (beri: pometle pod preprogo). Še bolj pa je k destabilizaciji prispevalo tam nekje okrog pol milijona palestinskih beguncev, ki jih je Libanon po bratsko sprejel. Žal je bilo med njimi nekaj ekstremistov z Arafatom na čelu, ki so v begunskih taboriščih naredili državo v državi, maltretirali lokalce, ki so jih imeli že dovolj in začeli z juga države napadati Izrael, ta pa je seveda streljal nazaj. Tamkajšji lokalni kristjani so imeli poln kufer teh spopadov za njihovimi pleči in ustanovili milico SLA, ki bi palestinske ekstremiste pregnala stran. Izraelci so finančno in logistično hitro podprli te nepričakovane zaveznike in jih sčasoma spremenili v popolno marioneto, ki je za njih opravljala najbolj umazana dela. Dokončno je počilo leta 1975, ko so neznanci (verjetno skrajni Palestinci) poklali nekaj kristjanov, njihova milica pa je ustavila nekaj avtobusov in zaklala vse z muslimanskimi imeni. Izbruhnila je 15 let trajajoča državljanska vojna, Libanon so si razdelile milice posameznih sekt, se skoraj vsak dan povezovale v nova "zavezništva" proti včerajšnjim zaveznikom in se medseboj klali (skratka neke vrste Somalija ali DR Kongo). Vmes so nekajkrat vpadli še Izraelci, predvsem da bi bi po pi**i udarili Arafatovce. Pri tem so se obnašali kot slon v trgovini s porcelanom, dokaj neselektivno obstreljevali možna "teroristična gnezda", se vmes povezovali predvsem z nekaterimi krščanskimi milicami (ti so ob njihovi logistični podpori izvedli znameniti pokol v Sabri in Šatili), vmes pa mimogrede uspeli ponovno obuditi 100 let stare zamere med kristjani in druzi, da so se malo pomasakrirali po Šufu. Mimogrede je vmes posegla še Sirija, delno zato, ker še danes smatra Libanon za nekakšno polkolonijo in zgodovinsko krivico Francozov, delno zato da bi podprli eno od krščanskih strank, predvsem pa zato, da ne bi Izraelci prišli do meje, od koder bi imeli Damask na dosegu artilerije. Izraelcem je leta 1982 uspelo pregnati Arafata v Tunizijo, na sceno pa je prišla nova sila. V Iranu so se domislili, da bi po zgledu Che Guevare malo izvažali takrat še svežo islamsko revolucijo. In glej ga zlomka, njihovi libanonski bratje po veri, šiiti, so do takrat v libanonski družbi veljaliza "čefurje", "cigane" in so večinoma živeli v revščini, tako so bili idealna tarča za pumpanje možganov in tako so iranski inštruktorji ustanovili Hezbolah, ki ga je podprla še Sirija (užaljena, ker so se dotedanji krščanski zavezniki zbratili z Izraelom). Hezbolah se je hitro vojaško organiziral, na jugu v bojih proti SLA nadomestil Palestince in uspel z bombnimi napadi ter ugrabitvami v slogu Faludže doseči, da so Tujci zapustili Bejrut. Vojne so počasi vsi imeli že poln k**ac in poslovnežu Haririju, ki je medtem v Savdski Arabiji obogatel z naftnimi posli, je nekako uspelo prepričati sprte strani k razorožitvi in vnovični vzpostavitvi libanonske države. Hezbolah je pri tem postal že toliko močan, da so ostali privolili, da se kot edina sila ne razoroži in da lahko na "svojem" ozemlju vzpostavi lastno državo v državi s svojim šolstvom, radiom, TV, socialno mrežo... Obenem so privolili, da ostanejo Sirci v vlogi "mirovnih sil". V večjem delu države je res zavladal mir, le na jugu se SLA ni hotela razorožiti in je podpirala izraelsko "varnostno" zasedbo obmejnega pasu. Z njimi se je udaril Hezbolah, ene parkrat, ko so stvari šle predaleč (čez izraelsko mejo) se je vmešal še Izrael, ki se je še posebej pred 10 leti "potrudil", da bi izpadel v čimslabši luči. Hezbolah je pofobno kot pred dnevi raketiral čez mejo, Izrael je prek radijskih postaj SLA opozoril civiliste, da naj se umaknejo, ti so se zatekli v oporišče OZN v Kani, Izraelci pa so ob napovedani uri začeli s topovi in letali streljati - ravno na to oporišče, kjer še do danes ni nihče dokazal, da bi se med civilisti skrival tudi kakšen Hezbolahovec. No, sčasoma so Izraelci obupali in se maja 2000 umaknili še iz obmejnega območja, Hezbolah, ki še danes to slavi kot veliko zmago, pa je hitro opravil s SLA. Brž pa so našli še en razlog za nadaljnje sovraštvoproti Izraelu. Na meji med Libanonom in Sirijo je namreč vas Šeba in nikoli ni bilo jasno, čigava sploh je (skratka, kot Piranski zaliv ali obrežje Mure). Leta 1967 je Izrael zasedel do takrat sirsko Golansko planoto in hkrati z njo še omenjeno vas (pravzaprav le nekaj spornih kmetij od te vasi). In se tako po Hezbolahovem tolmačenju ni v celoti umaknil iz Libanona in tako ni izpolnil resolucij OZN. Seveda pa ni treba dvakrat reči, da enostavno potrebujejo nekega sovražnika, da lahko opraviči obstoj svoje vojske in ostalih ustanov, sploh po lanskem umoru Haririja in izgonu Sircev, ko so se Libanonci vedno bolj začeli spraševati, zakaj sploh še Hezbolahova avtonomija. Izraelci pa... saj se imajo pravico braniti, samo reagirajo pa podobno, kot če bi Plut razmesaril kakšno Izraelko, pa bi v povračilo šli zbombardirat pol Slovenije. Saj imajo tehnologijo in dovolj obveščevalnih podatkov, da bi z minimalno kolateralno škodo lahko likvidirali ključne Hezbolahovce, pa še 3/4 Libanona bi jim ploskalo, ampak oni ti grejo bombardirat letališča, mostove ipd. skratka uničevat najbrž edino demokratično arabsko državo, ki je daleč prešibka, da bi delala kakršnokoli štalo po Bližnjem vzhodu in ki je zelo daleč od kakšnega islamskega fundamentalizma, celo tako "liberalna", da je pravi raj za številne turiste iz Savdske Arabije in podobnih zakrknjenih držav. Skratka malo bolj v rokavicah bi se morali lotiti zadeve, pa bi ćez nekaj let lahko po Egiptu in Jordaniji že s tretjo državo sklenili mir in medsebojno priznanje. Tako pa zgleda, da, podobno kot arabskirežimi, tudi oni nujno potrebujejo "vanjskog neprijatelja" in polvojne razmere, da lahko preusmerjajo pozornost z drugih zadev (na to je ob letošnjih volitvah pokazal velik uspeh laburistov, ko se je novi vodja Amir Perec spomnil na številna delavska mesta z nezavidljivimi razmerami). Konec koncev je ob nastopu mandata celo sirski predsednik Asad (sin zloglasnega Hafeza Asada) ponudil Izraelu mir in priznanje v zameno za vrnitev Golanske planote, pa so Izraelci to zavrnili.

Ja, enter se mu je pokvaril, pa ni odstavkov :)

takšna družba polna zgodovinskih nasprotij, še dodatno pa so jo poglabljali krščanski predsedniki, ki so bolj na svojo roko podpisovali razna sodelovanja z ZDA, se šli nevtralnost, ko so šli "arabski bratje" uničevat Izrael ipd.

Ja to pa res, proklete prasice, izdajalci, kako si drznejo bit nevtralni

celo sirski predsednik Asad (sin zloglasnega Hafeza Asada) ponudil Izraelu mir in priznanje v zameno za vrnitev Golanske planote, pa so Izraelci to zavrnili.

Že vejo zakaj. Z Golanske planote se da fino streljat na izraelska mesta v dolini (kar so Sirci počeli do 1967, ko so izraelci zasedli Golan). In najbrž ni nobene realne garancije, da ne bi slejkoprej spet...

Ravno prejle je bila na BBC ena ministrica iz kabineta libanonskoe vlade in je na vprašanje, zakaj Libanon ne uporabi oz. dosedaj ni uporabil svoje vojske za razorožitev Hesbolaha odgovorila, da bi s tem povzročili državljansko vojno, česar pa nočejo. Torej, Libanon se niti noče (ne more ?) soočiti s problemom Hesbolaha.

Ne. To je "zelo naravno", kar se dogaja. Spopad dveh superplemen. Eno tehnološko in drugače superiorno, drugo inferiorno v oborožitvi, taktiki, virih ...

Samo ker se obe strani stanja ne zavedata na opisan način, bo vojna izračunala, kdo ima bolj prav. Koga predpostavke so točnejše.

Vprašanje, na katerega se odgovarja je: bo Izrael obstal? Izraelci mislijo da bo in da mora, Arabci pa upajo, da ga bodo nekako le uspeli uničiti.

Ker dialog ni možen, bo odločila manjša ali večja vonja.

Potem pa eni predvidevamo, da je good life v Izraelu in ideološka orientacija njegovih prebivalcev toliko bolj zdrava in učinkovita, da "Arabci" nimajo nobene možnosti.

Drugi predvidevajo, da je tradicionalni islamizem le toliko bolj všečen Alahu in njegovemu načrtu, da bodo Arabci vrgli Izrael v morje, za kar se večinsko vsaj verbalno močno zavzemajo. Ali pa da je njihova številčnost pa le prevelika, da bi se Izraelci mogli upirati v nedogled.

Ne bomo prišli skupaj, dokler vojna ne pokaže, kdo ima (vsaj za zdaj) prav. Empiričen dokaz rabimo oboji, kar izid vojne bo.

Sirija ima srečo da za njo stoji iran ker drugače bi že zdavnaj stal kak izraelski vojak na njihovem ozemlju.Glede irana pa se držim pregovora "Pes, ki laja, ne grize" in kot vemo je v vsakem pregovoru mal resnice.
Drugače pa izrael ne more zmagat tako kot usa ni v iraku.