Quo vadis, gimnazija?

Prepričan sem da bomo tudo v prihodnosti potrebovali oboje - in da je avtomatizacija še zelo daleč od tega da bi znala načrtovati samo sebe (še ogromno dela za naravoslovne smeri)- in da je dela dovolj za recimo 100 jezikoslovcev francoščine (za Slovenijo) - in da nek nivo izobrazbe MORA dati dostojen vpogled tudi v druge veje znanosti, ki bodo morda aktualne čez 10 let. Tu je tudi (po moje) največji problem šolstva - izobraževanje za preteklost oziroma programi ki ne upoštevajo napredka. Sam sicer bolj poznam elektro smer in program pouka, ki vsebuje znanja ki so v industriji oziroma življenju že zdavnaj zgodovina, prepričan pa sem da je v večini vej podobno.

Thomas, prej si omenjal nekaj višji in nižji nivo delitev, pa zdajšnji šolski sistem vzporejal s centralno-plansko ekonomijo. Primerjaš jabolke in hruške. Zakaj?
V ekonomiji igrajo vloge odrasli dozoreli ljudje, pri šolstvu pa mozoljasti pubertetniki, ki jim je poster od Britney sveti gral. Vidiš razliko? Največja blesarija kar jih je, je delitev na nivojski pouk v OŠ pri nas. Kako se naj 12 letni froc odloči kaj je boljše za njega? Pri teh letih on razmišlja kako bo prišel čim lažje skozi in ne kaj mu bo koristilo, tudi svojih sposobnosti ne pozna dovolj. Starši se naj? Seveda, dandanes po večini preokupirani s delom bodo se vehemetno odločili kam naj gre in kakšna bo njegova bodočnost. Zelo verjetno otrok pri tej starosti še ni pokazal svojega potenciala, in mu onemogočijo morebiti svetlo prihodnost.

Nivoji nič prej kot 4.letniku(kjer sem zdaj sam), ko je vsak(bi naj bil vsaj) toliko zrel in odgovoren, da ve kaj je sposoben pa kaj hoče. Tisti, ki pa ni, pa zelo verjetno nikoli ne bo.

To, zaradi česar sem zaploskal Thomasu, je, da je zadel v črno. Znanost in umetnost se pravzaprav ne razlikujeta v rezultatu, zelo malo pa se razlikujeta tudi v postopku.

Tako znanstvenik, kot tudi umetnik se morata najprej naučiti obrti.
Znanstvenik se nauči kolikor le more, že odkritega v svojem polju delovanja ( da se razumemo, vsak Dr.Sci. ni znanstvenik, Dr. mu daje le spričevalo vrhunsko izobraženega obrtnika), potem pa na teh znanih temeljih poiskuša odkriti ali razumeti, nekaj kar je izven znanega.
Z logičnim umom, naravoslovni znanstvenik, (če že hočete), reže pot v neznano. Na tej meji med znanim in neznanim, potrebuje poleg osnovnega orodja tudi intuicijo. Ker znanja tam ni.
Umetnik pa opravi enak postopek. Nauči se obrti, pregleda znano in če noče biti plagiator, odkrije neznano.

Vsak znanstvenik mora uporabiti in uporablja najmanj toliko abstrakcije, intuicije in stroge discipline, kot jih uporablja umetnik.
Znanost, znanstvene teorije so občudovanja vredne umetnine. Lartpurartizem je zahtevan v znanosti.

Umetnost ima pravzaprav večje težave. Obrt, ki mu je na razpolago, ne njese tako blizu neznanemu, saj ni tako zelo definirana. Ne obstajajo stroga pravila, ki bi jim sledil, da bi prišel blizu neznanemu. In ker je čakalnica, prostor pred neznanim tako kaotičen, se jih veliko izgubi. Nekateri pa iz čakalnice po naključju takoj zakorakajo v neznano.
Kar je v znanosti skoraj nemogoče.


In razmerje med naravoslovnim in družboslovnim ? Oboje uči pravzaprav isto. Le specifični jezik je drugačen. Prepričan pa sem, da učenje abstraktnosti Malevicha, filozofije Heideggerja in besedne skladnje Cankarja pomagajo razviti intuicijo( um) naravoslovca tako, da ko bo le-ta potreboval to intuicijo(um) v svojem posebnem poklicu, mu bo to pomagalo.
In vice versa.

Je pa Thomas zadel tudi drugo tarčo v črno. Problem šolanja(vsaj tako sem ga jaz razumel), ni problem izbora predmetov, sploh če bi se strinjali z mano o zgoraj zapisanem , ampak je problem kvalitete poučevanja.
V kvalitetnem poučevanju je pravzaprav skoraj vseeno, kaj od naravoslovnega/družboslovnega se naučiš. Važno je kako si se naučil.
In zato imam jaz med mojimi znanci matematike, ki so izvrstni pianisti in uspešne poslovneže, ki so bili izvrstni naravoslovci.

Da bi izboljšali kvaliteto učenja, brez da bi arbitrirali (sploh za za neznano prihodnost) nujno omejeni posamezniki, je pa seveda uporaben lahko ˝naravni izbor˝ preko tržnih mehanizmov.

Lp.IgorGrozni