Quo vadis, gimnazija?

Tole sem hotel dati med novice, pa nočejo.

Nekako v tišini in s kratkimi roki poteka javna obravnava prenove gimnazijskega srednješolskega programa. Osnutek dokumenta je pripravila Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe in je na voljo na spletnih straneh ministrstva za šolstvo in šport.

In v katerem grmu tiči zajec? Po branju predlaganega dokumenta postane jasno, da se ponovno krči obseg naravoslovnih predmetov fizike, kemije in biologije, in to za kar tretjino - od 210 ur na 140 ur! Povečuje se pa fond ur izbirnih predmetov,
kjer pa bodo naravoslovni predmeti zelo težko nadoknadili izgubljeno.

Posledice morebitnega sprejetja predlaganih sprememb bodo težko pozitivno vplivale na naravoslovno pismenost slovenskih maturantov in študentov; v čudno luč postavljajo tudi prizadevanja ministra za znanost, ki si ravnokar trudi povečati vpis na naravoslovne fakultete. Tega se zaveda tudi stroka, ki je že pripravila svoj strokovni ugovor.

Lahko si preberete tudi prispevek v zadnji Sobotni prilogi časopisa Delo, ki je ob brezplačni registraciji na voljo na spletnih straneh časopisa Delo.

Prenekateri bralci Slo-Techa si lahko sami predstavljajo, kako bi se znašli na fakultetah s tretjino manj sedanjega znanja naravoslovnih predmetov. Javna obravnava poteka do konca meseca marca, zato je še malo časa za pripombe.

Katastrofa. Že do zdaj so imeli fizike za en klinc. ŽE ZDAJ (!) ne obravnavajo npr. gibalne in vrtilne količine (za 18-letnike bojda pretežak koncept - yeah, right). Že zdaj ne jemljejo vektorskega produkta pri matematiki, potem pa na faksu bulji kot tele v nova vrata, ker tam jih tega nihče ne bo učil in prav je tako. Kam pa pridemo s takim načinom, na koncu naj bi te na faxu še poštevanke naučil al kaj...

Skratka, bedna in nesposobna vlada z ministrom na čelu bo skupaj z bednimi bednimi teoretiki (pedagogi brez prakse) zafurala še več kot je zafural Gaber. Kmalu bo treba otroke v tujino pošiljat, če bo šlo tako naprej. Obup od obupa, IMHO.

Vedno mi bo žal da sem šel na gimnazijo. Sam ta družboslovn crap, ki bi moral bit izbirni če ga že res kdo hoče ne pa da je vsiljeno (filozofija, sociologija, psihologija, umetnostna zgodovina...). J**** splošno izobrazbo, od tega crapa nisem mel nobene koristi, vse sn prisilno pozabil takoj k sn vse skup naredu.

Thomas, treba je tudi razumeti (poleg znati in delati). To je ključno za svobodo vsakega. Madonca, še pri tako očitnih neumnostih tele vlade zariješ glavo v pesek, no.

> Madonca, še pri tako očitnih neumnostih tele vlade zariješ glavo v pesek, no.

Še pod prejšnjo vlado sem trdil na temle forumu isto, kot par postov nazaj.

Thomas, no, kul, da ne bo debata o vladah, ampak a se ne strinjaš, da je ključno tudi razumeti?

Jest sicer mislim, da če sveta ne razumeš matematično naravoslovno, ga sploh ne razumeš.

Ni pa to razlog, da bi kogarkoli prisilno učili diferencialnih enačb.

Če nekateri uživajo v pesništvu in zgodovini - let them be!

Ker konkurenčnost za 10+ let naprej .. je haklih. Stipe Šuvar je recimo mislil, da je najbolj sveta neposredna proizvodnja in izobraževanje zanjo. Ni je več, takorekoč. Avtomatizirana. Kdo pravi, da naravoslovnih poklicev se pa ne da avtomatizirati?

Lažje, kot sprehajalce psov!

Kdo pa je kaj rekel, da bi jim uturil diferencialne enačbe? Gre za to, da so jim ukinili tisto, kar sem že zgoraj napisal, zdaj jim bodo pa še par stvari, najbolje kar koncept realnih števil. Je "pretežak"...

Lepi primeri:
Gibalna količina bi MORALA ostati, ker je to primer koncepta združitve dveh količin v eno (hitrost, masa). V življenju se ti tovrstni konecepti nonstop pojavljajo.

Integral - kdor ga v principu ne razume, ne razume niti seštevanja, kar spet vodi k nerazumevanja vsakdanjika.

A res? Na maturi že, ampak tisti, ki tega nimajo na maturi, pa mislim da ne... Vsekakor NI v predmetniku, morda je vaš prfoks dovolj pri sebi, da to jemljete. Ko sem nazadnje gledal predmetnik, je letelo vse to ven.

Mi smo tud mel vse kar si naštel, pa nč za maturo al pa kej, redni pouk, zgleda d na naši šoli (gim. Lava) so prfoxi dost pr seb, pa da tko tud ostane.


edit: Upsi dejzi: sm teh. gim, pa mamo u 4.l tut fizko, kar pa splošna nima, zgleda d smo zato več uzel.

Fizikalko, mal preveč si vse k srcu ženeš. Majo naravoslovci (med katere se štejem tudi sam) tak čuden nagib k večvrednostnem kompleksu njihovega znanja, napram recimo psihologom, filozofom, sociologom, politologom ali ekonomistom.

Kar pa seveda ni res, je tako kot bi primerjal večvrednost višine napram širini pravokotnika pri računanju ploščine.

Ni pomembno za Zorana Jankoviča da zna integrirat ali gibalno količino, ker če se je že učil tega, je 100% po treh letih to pozabil ako se ni z zadevo srečeval ravno vsak dan.

> Pa zanektrat so razni borzni "blue chipi" na tehnološko/naravoslovnih temeljih.

Se ne morem bolj strinjat! TODA! Kdo je pa rekel, da bodo "blue chipi" dlje rabili naravoslovce/matematike/tehnike - kot bodo rabili snažilke?

S tega utilitarnega vidika, da "se potrebuje naravoslovna usmeritev v ekonomiji", je celo škodljivo razmišljati. Škodljivo za naravoslovje samo.

Nekoliko lartpurlartizma ne bi škodovalo. Zakaj je vsako naravoslovno raziskovanje potrebno upravičevati s tem, da bo nekdo zaradi tega prodal več klobas ali sodavice?

Razumem, da (manjši/večji) del teh raziskav vodi do večjega materialnega blagostanja ljudi. Prav.

Vendar dejstvo, da steklena prizma razbije "brezbarvno" svetlobo v mavrico, ima tudi per se pleasure vrednost. Ni ravno nujno, da je zaradi tega pasja salama še bolj poceni. Čeprav je tudi.

Bodimo bolj sofisticirani in zahtevajmo, da je užitek ob gledanju razporeditve praštevil in resnične in nepričakovane korelacije z DNA sekvencami - ravno tako neka vrednost po sebi.

Sej ni treba, da to pomaga pripeljati primadono v opero, da se legimatizira.

Ne-naravoslovno in ne-matematično razmišljujoči pa (v glavnem) trdijo prav to! Koristno je poznati integrale, da bomo lahko uživali v ščebetu pop pevke na udobnejšem divanu.

Oprostite! To velja samo za vas. Nekateri nismo slepi kot krti in gluhi kot polena. Klobasa, zelje in poskočna plesalka NI edino, kar mi lahko občudujemo.

A umetnost se grejo pa lahko? TA pa je sama sebi lep in upravičen namen? (Naravoslovna) znanost pa ni?

A za "ohranitev kulturne krajine", pa lahko dobijo kmetje državne subvencije? Ker zaraščena njiva s koruzo je nekaj dobrega po sebi, s ščavjem ki bi sicer zraslo, pa nekaj slabega?

Kje je problem?

Za naravoslovne resnice ni trga?

Trg je za marsikaj. No, povpraševanje je za marsikaj. Trg pride, če le dopustimo svobodo trgovati. Umetniškega in znanstvenega in vsakršnega drugega raziskovanja. Trg in kapitalizem za vsakogar in za vse. Tako za CERN, kot za prizvajalce gumijastih podplatov.

Je človeštvo pripravljeno nakupiti toliko vavčerjev za ogled od CERNA, da bodo tam lahko odkrili Higgsov bozon?

Ne vem, mogoče je, mogoče ni. Je pa verjetno pripravljeno nakupiti dovolj Luninih kamenčkov, da robotski polet na Luno je spet možen. Je možno še čevljarstvo na Slovenskem? Isto, kot - je možen hadron collider? Podjetniško vprašanje.

Dvosmerna cesta. Konec proračunskih prilivov, začetek tržnih - to predlagam(o). Ker sicer bomo ostali pri NASAi s prehlajenimi šatli, ki vsak tadrug eksplodira.

---------

No ja. Časa za tako reformo ni (več). Zatorej tudi ne smisla. Samo povem The Big Picture. Ljudje naj imajo, kar hočejo imeti (=plačati). Ne, kar presodi zanje nek ceh.

Tu se pa ne bi mogel bolj strinjati s Thomasom (kljub temu, da sam zelo cenim npr. umetnost).

Tisti pa, ki ste mi pod nos vrgli integral - saj ne gre za to, da boš potem celo življenje rabil računat integrale. Gre za to, da osvojiš določen način razmišljanja, ki ti bo v življenju še kako koristil. In morda vidiš še celo kaj lepote v njem na ta način.

Individualizacija programov je dobra reč.

Se strinjam. Ampak vseeno bi lahko ure trgali tudi zgodovini, sociologiji, slovenščini,...
LP

> Metka ne sme imeti možnosti NIČ fizike imet

fizika i kemija, sve sam zaboravila - poje Metka. Zraven pa še Janko ni zvedel nič o Planckovi konstanti, ker je prfox predolgo prosil Metko, da je le dobila 4, da ji ni pokvarila sicer odličnega spričevala.

Janko se pa po drugi strani ni naučil francoske pesmice, kar je odžiralo čas za poglabljanje nevem kere sorte prihodnjika, zelo uporabnega za branje Prousta.

Da citiram neko gospo:

Na obletnico mature, se je tisti sošolec, ki je znal integrale (in vse in bil sploh najbolj pameten od vseh) - pripeljal z mopedom.

Koristnost - je relativna.

@Thomas: in kaj naj bi počela Metka v Življenju? Od česa bo živela? Šola je priprava za delo, od katerega bo nekdo nekoč živel. In dvomim da lahko v Sloveniji živijo trije od deklamiranja francoskih pesmi.Torej pri izbiri šolanja NE SME biti edino vodilo interes dijaka - verjamem, da bi se potem vsi fantje odločili za telesno vzgojo oziroma nogomet - ampak tudi interes gospodarstva po kadrih in interes države po čim ugodnejšem nivoju splošnega znanja. In če govorimo o SPLOŠNI gimnaziji - pričakoval bi da je predmetnik uravnotežen, da zahteva v osnovi približno enak nivo poznavanja vseh predmetov, ne pa da forsira družboslovni del. Res je sicer da imamo tehnične gimnazije ki imajo poudarek na naravoslovnih vedah ampak s tem pa izgubimo SPLOŠNE gimnazije in dobimo DRUŽBOSLOVNE gimnazije. In kaj bodo v življenju počeli vsi družboslovci? Živeli od socialnih podpor?

Če nekateri uživajo v pesništvu in zgodovini - let them be!

Današnja vlada, bo vse več povdarka dajala na zgodovini in verjetno tudi na zamolčanem pesništvu. Še malo pa bomo morali še 1x po "znanje" o zgodovini, tudi tisti ki smo to že opravili. Bele in črne v nove knjige in tardeče ven pometat, ali pa jih vsaj moralno diskvalificirati ?
FIzika, matematika, kemija... so predmeti, ki mi niso nikoli dišali ( z izjemami v kakšnih poglavjih) in po mojem ni v tem da jih ponudijo v izbirnih predmetih nič narobe. Ni vsak za vse. Če bi bilo po mojem, bi dal v šole več tujih jezikov, od naravoslovnih pa bi raje videl, da se predstavijo osnove, kaj več pa... če te zanima.

> no ja, dokler u CERNu spet ne zalaufajo, majo malo pavze

See my point?

Prekladačev iz votlega v prazno pa manjka!

Sicer pa raje odgovori na bistvo mojega zadnjega posta, ne na zajebancijo v oklepaju.

@Thomas: torej priznavaš ekonomsko plat izobrazbe/dela? Velikoserijska proizvodnja je avtomatizirana - kdo pa dela/projektira avtomate in linije?
Še enkrat: kako bo Metka z znanjem francoskih pesmi zaslužila za življenje?

Ker ne vemo, kaj prihodnost prinaša, bo morda Metka s svojim znanjem francoskega hodila čisto lepo skozi, Janko pa s svojim znanjem fizike zdaleč ne bo kos "GooglePhysics".

Ali pa Metka ne bo imela s svojim francoskim kaj početi, ker bo "leGoogle" znal francosko bolje od nje in prevajal kar v VSE jezike.

Ampak najbrž da bo kar oboje laufalo in še 100 drugih reči. Zato ne grenimo Metki življenja s tenzorsko algebro in Janku s francoskim pesništvom - če tega NOČETA.

> Velikoserijska proizvodnja je avtomatizirana - kdo pa dela/projektira avtomate in linije?

Avtomati jih bodo.

Sm mnenja da je matematika za srednje sole oz. gimnazijo tako lahka, da se jo nauci lahko vsak sam, brez pomoci profeserjev in pedagogov... mogoce ne bi skodlo kaksna ura matematke vec in kaksna ura sociologij manj...
Pa se neki, matematika, fizika in podobno silijo lene ljudi mislit malo z glavo, po zdravi logiki, in so zato dost bolj nujni kot kaksn drug predmet.

Kar se tiče prihodnosti ima Thomas definitivno prav.
Kar se tiče sedanjosti pa ostali. Ampak ta "sedanjost" bo hitreje kot si morda lahko mislimo minila.

TearDrop:
Jaz sem pa bil na gimnaziji in sem mel kr nekaj ur sociologije, ki mi pa ni bila všeč.
Učit sem se jo pa moral za 4, da mi ni uspeha znižalo. Namesto, da bi raztural matematiko,fiziko,kemijo in biologijo.
Te predmete rabim na faxu.