Forum » Znanost in tehnologija » Evklidski prostor
Evklidski prostor
Thomas ::
FYI gzibret,
R^3 = (JE ENAKO) Evklidov prostor. Ko to razčistiva, se lahko pogovarjava naprej. Tvoje omenjanje neevklidskih geometrij znotraj R^3 je neumestno. R^3 je sinonim za Evklidov 3D prostor.
Prej Evklidova, zdaj pravzaprav Hilbertova 3-dimenzionalna geometrija sledi iz R^3 algebre samo z logičnim sklepanjem. Je samo izvedena podteorija.
Cool, ane?
R^3 = (JE ENAKO) Evklidov prostor. Ko to razčistiva, se lahko pogovarjava naprej. Tvoje omenjanje neevklidskih geometrij znotraj R^3 je neumestno. R^3 je sinonim za Evklidov 3D prostor.
Prej Evklidova, zdaj pravzaprav Hilbertova 3-dimenzionalna geometrija sledi iz R^3 algebre samo z logičnim sklepanjem. Je samo izvedena podteorija.
Cool, ane?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mia- ::
R^3 pomeni 3-dimenzionalen vektorski prostor..
in ni noben sinonim za karkoli, razen če se to prej ne zmeniš..
in kukr sm js slišu ma un 11-dim vektorski prostor (iz teorije strun) neko dost kompleksno topologijo, ki inducira metriko ki 1000% ni Evklidska..
in ni noben sinonim za karkoli, razen če se to prej ne zmeniš..
in kukr sm js slišu ma un 11-dim vektorski prostor (iz teorije strun) neko dost kompleksno topologijo, ki inducira metriko ki 1000% ni Evklidska..
OwcA ::
Vprašanje kaj poimuješ pod prej zmeniš. Aksiom ni, je pa univerzalen dogovor, v starejši literaturi se pojavlja tudi E^n.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Pravzaprav metrika v R^N je podana s strukturo R in tukaj ni nobenega maneverskega prostora. Axiom o vzporednici je obvezno dokazljiv v R^N iz samih zakonov, ki definirajo R.
Neevklidske in druge geometrije pa predstavljajo drugi toposi, ne R^N.
Tako so postavili aksiome in to so kakor pavila šaha. Konvencija je, imenuje se pa ZF ali pa ZFC Set Theory.
Neevklidske in druge geometrije pa predstavljajo drugi toposi, ne R^N.
Tako so postavili aksiome in to so kakor pavila šaha. Konvencija je, imenuje se pa ZF ali pa ZFC Set Theory.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mia- ::
klele mi moderatorji neki brišejo poste..
pravim da "prodajaš bučke", v prvem in drugem postu..
za utemeljitev si oglej matematično teorijo
pravim da "prodajaš bučke", v prvem in drugem postu..
za utemeljitev si oglej matematično teorijo
Thomas ::
Utemelji ti, povej kaj je narobe.
Na neko teorijo, se je sklicevati na splošno, ne da bi kaj konkretnega rekla, zelo lahko.
Na neko teorijo, se je sklicevati na splošno, ne da bi kaj konkretnega rekla, zelo lahko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
>> Pravzaprav metrika v R^N je podana s strukturo R in tukaj ni nobenega maneverskega prostora. Axiom o vzporednici je obvezno dokazljiv v R^N iz samih zakonov, ki definirajo R.
A boš rekla, da tole ni res?
A boš rekla, da tole ni res?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mia- ::
živ js sm drgač tip, lah gledaš tut kot tisti mia
rekel bom da ni res ja...
metrika v R^n je podana tko kt si jo zmisliš, in je maneverskega prostora števno neskočno (morda celo neštevno ). Samo ena je pa evklidska (d2). Že R^4 prostor minkowskega nima evklidske metrike.
rekel si tudi
**Neevklidske in druge geometrije pa predstavljajo drugi toposi, ne R^N.
**
ja ni res, ti maš lah poljubno topologijo na R^n in samo ENA je evklidska, vse ostale niso ...
Sej vem kaj ti ni jasno.Misliš da je R^n nek evklidski prostor, oziroma R^3..Ti si povsod kjer si vidu R^3 vidu zraven še , da je evklidski(ker si sam take teme bral).. To samo pomeni da ga v primeru, ki so ga obravnavali, opremili R^3 z evklidsko metriko.. kar pa ne pomeni da je kar skos po difoltu evklidski prostor. In v fiziki, tam k imajo opravka z 4 6 7 11 dimenzionalnimi prostori nikjer ne recejo da NI evklidski, ker je pac jasno da ni.Sicer se pa za evklidske oznaci samo R^2 in R^3, kajti samo ta dva je evklid preuceval (z "naravno" metriko)
in še odstavek ki mi je ponudil 5min smeha.
**Tako so postavili aksiome in to so kakor pavila šaha. Konvencija je, imenuje se pa ZF ali pa ZFC Set Theory.**
sklicuješ se na teorijo, v kateri nikoli ne boš našel vektorskih prostorov/metrike/fizike kar se že pač pogovarjamo...
pač pa boš našel v algebri(vektorski prostoru), analizi(metrika), algebraična topologija in algebraična geometrija(za teorijo strun) ter funkcionalna analiza(Hilbertovi prostori)
s tem si mi sam povedu pač, da nimaš pojma o matematki, sam neke argumente ven mečeš, misleč da sogovornik ne bo razumel kaj praviš, in da boš izpadel pameten..
rekel bom da ni res ja...
metrika v R^n je podana tko kt si jo zmisliš, in je maneverskega prostora števno neskočno (morda celo neštevno ). Samo ena je pa evklidska (d2). Že R^4 prostor minkowskega nima evklidske metrike.
rekel si tudi
**Neevklidske in druge geometrije pa predstavljajo drugi toposi, ne R^N.
**
ja ni res, ti maš lah poljubno topologijo na R^n in samo ENA je evklidska, vse ostale niso ...
Sej vem kaj ti ni jasno.Misliš da je R^n nek evklidski prostor, oziroma R^3..Ti si povsod kjer si vidu R^3 vidu zraven še , da je evklidski(ker si sam take teme bral).. To samo pomeni da ga v primeru, ki so ga obravnavali, opremili R^3 z evklidsko metriko.. kar pa ne pomeni da je kar skos po difoltu evklidski prostor. In v fiziki, tam k imajo opravka z 4 6 7 11 dimenzionalnimi prostori nikjer ne recejo da NI evklidski, ker je pac jasno da ni.Sicer se pa za evklidske oznaci samo R^2 in R^3, kajti samo ta dva je evklid preuceval (z "naravno" metriko)
in še odstavek ki mi je ponudil 5min smeha.
**Tako so postavili aksiome in to so kakor pavila šaha. Konvencija je, imenuje se pa ZF ali pa ZFC Set Theory.**
sklicuješ se na teorijo, v kateri nikoli ne boš našel vektorskih prostorov/metrike/fizike kar se že pač pogovarjamo...
pač pa boš našel v algebri(vektorski prostoru), analizi(metrika), algebraična topologija in algebraična geometrija(za teorijo strun) ter funkcionalna analiza(Hilbertovi prostori)
s tem si mi sam povedu pač, da nimaš pojma o matematki, sam neke argumente ven mečeš, misleč da sogovornik ne bo razumel kaj praviš, in da boš izpadel pameten..
Thomas ::
Sicer pa, David Hilbert je dokazal neprotislovnost svoje (evklidske) geometrije tako, da je naredil zanjo model v aritmetiki realnih števil. Če je ta (aritmetika realnih števil) neprotislovna, potem je tudi evklidska geometrija neprotislovna.
Toklele.
After Hilbert modified Euclid's axioms, he also proved the independence of the axioms and the consistency of the system. However, his proof of consistency relied on the consistency of arithmetic, whose consistency was an open question
Toklele.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Vsaka točka tridimenzionalnega evklidskega prostora ustreza trojki treh realnih števil in vsaki trojki treh realnih števil ustreza točka v tridimenzionalnem evklidskem prostoru.
Nobene razlike ni med tema dvema.
Nobene razlike ni med tema dvema.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> sklicuješ se na teorijo, v kateri nikoli ne boš našel vektorskih prostorov ...
Ta teorija je fundament matematike. Vse teorije matematične so izpeljane iz nje.
Nisu vedu, pa si se 5 minut smejal?
Ta teorija je fundament matematike. Vse teorije matematične so izpeljane iz nje.
Nisu vedu, pa si se 5 minut smejal?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Toklele.
Da boš vedu tudi ti, mia-.
The Zermelo-Fraenkel axioms of set theory together with the axiom of choice are the standard axioms of axiomatic set theory. All of ordinary mathematics can be based on this axiom system.
Da boš vedu tudi ti, mia-.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> Že R^4 prostor minkowskega nima evklidske metrike.
Minkowskwga prostor NI R^4.
Minkowskwga prostor NI R^4.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mia- ::
ja teorija množic je osnova za matematiko ja in?
Ti si govoril o evklidih in stvareh , o katerih ni NITI DUHA NE SLUHA v teoriji množic! Le-to, si pa navajal kot "vir" svojih trditev.
Tak vir, kot si navedel ti, bi lahko napisal vsak bedak, ki bi karkoli napisal o matematiki, ker itak "vse" izhaja iz tam. Samo je tak vir itak brez pomena, ker itak pojmi o katerih si govoril, niso definirani v teoriji ki si jo navedel.
**Vsaka točka tridimenzionalnega evklidskega prostora ustreza trojki treh realnih števil in vsaki trojki treh realnih števil ustreza točka v tridimenzionalnem evklidskem prostoru.**
Teb osnove niso jasne :)
Ti bom razlozil. Imamo prostor R^3.
Ce temu prostoru dodamo metriko, definirano
d(x,y) = (( x1 -y1)^2 + (x2-y2)^2 + (x3-y3)^2 )^(1/2)
(z besedami, direktna razdalja med tockama, pitagora)
, potem prostoru recemo evklidski prostor , kajti "razdalje" med tockami so kar "naravne" razdalje med njimi.
Seveda se R^3 prostor nic ne spremeni, dodamo samo metriko. Ampak ti mas lahko metriko definirano popolnoma poljubno na prostoru R^3
recimo
d(x,y) = (( x1 -y1)^n + (x2-y2)^n + (x3-y3)^n )^(1/n)
za poljluben n. Za n=2 dobimo evklidsko metriko, in takemu prostoru potem rečemo evklidski prostor.
Če imamo pa R^3 in n != 2, dobimo pa neevklidski prostor, ki je R^3, ni pa evklidski
Za matematike je minkowski prostor R^4. Kar pomeni,
da je prostor minkowskega izomorfen R^4 - to v matematiki pomeni da je "isti"
Ti si govoril o evklidih in stvareh , o katerih ni NITI DUHA NE SLUHA v teoriji množic! Le-to, si pa navajal kot "vir" svojih trditev.
Tak vir, kot si navedel ti, bi lahko napisal vsak bedak, ki bi karkoli napisal o matematiki, ker itak "vse" izhaja iz tam. Samo je tak vir itak brez pomena, ker itak pojmi o katerih si govoril, niso definirani v teoriji ki si jo navedel.
**Vsaka točka tridimenzionalnega evklidskega prostora ustreza trojki treh realnih števil in vsaki trojki treh realnih števil ustreza točka v tridimenzionalnem evklidskem prostoru.**
Teb osnove niso jasne :)
Ti bom razlozil. Imamo prostor R^3.
Ce temu prostoru dodamo metriko, definirano
d(x,y) = (( x1 -y1)^2 + (x2-y2)^2 + (x3-y3)^2 )^(1/2)
(z besedami, direktna razdalja med tockama, pitagora)
, potem prostoru recemo evklidski prostor , kajti "razdalje" med tockami so kar "naravne" razdalje med njimi.
Seveda se R^3 prostor nic ne spremeni, dodamo samo metriko. Ampak ti mas lahko metriko definirano popolnoma poljubno na prostoru R^3
recimo
d(x,y) = (( x1 -y1)^n + (x2-y2)^n + (x3-y3)^n )^(1/n)
za poljluben n. Za n=2 dobimo evklidsko metriko, in takemu prostoru potem rečemo evklidski prostor.
Če imamo pa R^3 in n != 2, dobimo pa neevklidski prostor, ki je R^3, ni pa evklidski
Za matematike je minkowski prostor R^4. Kar pomeni,
da je prostor minkowskega izomorfen R^4 - to v matematiki pomeni da je "isti"
Thomas ::
Ne razumeš.
Evklidska geometrija je logično deducibilna iz ZFC.
Vse ostalo je, preden se to zmeniva, povsem irelevantno.
Evklidska geometrija je logično deducibilna iz ZFC.
Vse ostalo je, preden se to zmeniva, povsem irelevantno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> Za matematike je minkowski prostor R^4
Toklele.
Pa toklele za Minkovskega space.
Pa citat s tazadnjega linka.
Minkowski space is often denoted R1,3
Toklele.
Pa toklele za Minkovskega space.
Pa citat s tazadnjega linka.
Minkowski space is often denoted R1,3
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Moram priznati, da tudi sam ne vidim, kako neposredno iz ZFC izpelješ Evklidsko metriko ne da bi še vmes kaj vpeljal. Če kaj, je ZFC bolj pripomoček pri izepljavi.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
mia- ::
cel citat..
Formally, Minkowski space is a four-dimensional real vector space equipped with a nondegenerate, symmetric bilinear form with signature (-,+,+,+). Elements of Minkowski space are called four-vectors. Minkowski space is often denoted R1,3 to emphasize the signature, although it is also denoted M 4 or simply M.
posebi je 1,3 samo zato, da se povdari zamenjava predznaka na časovni komponenti.. samo bazni vektor je obratno predznacen, to je vse, prostor je še vedno izomorfen R^4..
mas recimo vektorje i,j,k.. kaj pa ce vzames vektorje -i, -j , - k.. je to se vedno R^3? DA
Formally, Minkowski space is a four-dimensional real vector space equipped with a nondegenerate, symmetric bilinear form with signature (-,+,+,+). Elements of Minkowski space are called four-vectors. Minkowski space is often denoted R1,3 to emphasize the signature, although it is also denoted M 4 or simply M.
posebi je 1,3 samo zato, da se povdari zamenjava predznaka na časovni komponenti.. samo bazni vektor je obratno predznacen, to je vse, prostor je še vedno izomorfen R^4..
mas recimo vektorje i,j,k.. kaj pa ce vzames vektorje -i, -j , - k.. je to se vedno R^3? DA
Thomas ::
> ne vidim, kako neposredno iz ZFC izpelješ Evklidsko metriko ne da bi še vmes kaj vpeljal.
Tkole gre. ZFC ti garantira Peanovo množico, narejeno iz prazne množice, množice s prazno množico in to množico kot elementoma .... ITD.
Peanova množica ima (po ZFC) potenčno množico, ki je kar množica realnih števil. Kartezični produkt te množice s sabo je že Evklidska ravnina.
Tkole gre. ZFC ti garantira Peanovo množico, narejeno iz prazne množice, množice s prazno množico in to množico kot elementoma .... ITD.
Peanova množica ima (po ZFC) potenčno množico, ki je kar množica realnih števil. Kartezični produkt te množice s sabo je že Evklidska ravnina.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> Formally, Minkowski space is a four-dimensional real vector space equipped
Ja tako je. Struktura je že zakomplicirana. NI več samo R^4.
Ja tako je. Struktura je že zakomplicirana. NI več samo R^4.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mia- ::
lol, ta govoris o evklidu, rabis metriko!! zabij si to v glavo, in metrika NI definirana v teoriji mnozic..
R^2 je ravnina.. ni evklidska, .. evklidska je takrat ko upeljemo metriko
R^2 je ravnina.. ni evklidska, .. evklidska je takrat ko upeljemo metriko
mia- ::
**> Formally, Minkowski space is a four-dimensional real vector space equipped
Ja tako je. Struktura je že zakomplicirana. NI več samo R^4.
**
lol!!!!
ne pišem ti več ker pojma nimaš
Ja tako je. Struktura je že zakomplicirana. NI več samo R^4.
**
lol!!!!
ne pišem ti več ker pojma nimaš
OwcA ::
Peanova množica ima (po ZFC) potenčno množico, ki je kar množica realnih števil. Kartezični produkt te množice s sabo je že Evklidska ravnina.
Ni. Evklidska ravnina, je ( R ) ravnina z evklidsko strukturo. Tvoj Wikipedia link (ravnina, prostor, isti šmoren, samo malo debelejši kartezični produkt):
Real coordinate space together with the above Euclidean structure (dot product and the associated norm and metric) is called Euclidean space
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
> lol, ta govoris o evklidu, rabis metriko!!
Merika |x-y| je v R definirana. Dovolj za vso Evklidsko geometrijo.
Merika |x-y| je v R definirana. Dovolj za vso Evklidsko geometrijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
More.
"All knovn mathematics" - vsa znana matematika, vključno z evklidsko geometrijo je izvedljiva samo logično, iz teorije množic. ZFC.
Kdor to šteka prav, kdor ne šteka, tudi prav.
The Principia only covered set theory, cardinal numbers, ordinal numbers and real numbers; deeper theorems from real analysis were not included, but by the end of the third volume it was clear that all known mathematics could in principle be developed in the adopted formalism.
"All knovn mathematics" - vsa znana matematika, vključno z evklidsko geometrijo je izvedljiva samo logično, iz teorije množic. ZFC.
Kdor to šteka prav, kdor ne šteka, tudi prav.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Ja, ampak moraš še kaj zraven vpeljati. Jst recimo ne vidim od kod ti iz Peanota pade metrika.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Mislim rečt - pade ja. Vpeljuješ definicije in delaš eksistencialne izreke. Sploh ni TAKOOOO komplicirano.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Ja, z definicijami. Ampak ti trdiš (če prav razumem), da je izbira teh definicij enolična.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Lej .. to je pa tkole.
V ZFC ti nimaš samo aksiomov, imaš vsaj eno takoimenovano aksiomsko shemo. Če je lastnost P, potem je podmožica, k vsaki množici X, v kateri so edinole elementi z lastnostjo P, iz X.
P je tukaj nekakšna variabla, ki gre skozi "vse možne lastnosti", kar iz previdnostnih razlogov ni nikjer definirano, da ne bi padli v kakšne reinkarnacijo Russellovega paradoxa.
Vedno lahko definiraš P kakorkoli, toda če je potem rezultantna podmnožica neprazna, je pa stvar eksistencialnega dokaza.
Tako to deluje. "Tripapolkotnik je tak geometrijski lik, ki ga omejuje 3,5 daljic".
Čisto OK definicija, samo če obstaja je pa drugo.
VSE definicije so OK. Samo če kej označujejo, je pa drugo. Po zgledu aksiomskih shem.
V ZFC ti nimaš samo aksiomov, imaš vsaj eno takoimenovano aksiomsko shemo. Če je lastnost P, potem je podmožica, k vsaki množici X, v kateri so edinole elementi z lastnostjo P, iz X.
P je tukaj nekakšna variabla, ki gre skozi "vse možne lastnosti", kar iz previdnostnih razlogov ni nikjer definirano, da ne bi padli v kakšne reinkarnacijo Russellovega paradoxa.
Vedno lahko definiraš P kakorkoli, toda če je potem rezultantna podmnožica neprazna, je pa stvar eksistencialnega dokaza.
Tako to deluje. "Tripapolkotnik je tak geometrijski lik, ki ga omejuje 3,5 daljic".
Čisto OK definicija, samo če obstaja je pa drugo.
VSE definicije so OK. Samo če kej označujejo, je pa drugo. Po zgledu aksiomskih shem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
To mi je jasno, ravno zato sprašujem. Zakaj bi naj pri opisani konstrukciji prostora bila razdalja nujno definirana kot Evklidska.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
> Zakaj bi naj pri opisani konstrukciji prostora bila razdalja nujno definirana kot Evklidska.
Zato, ker kakorkoli drugače metriko definiraš - nimaš več izotropnega prostora!
Moraš nekje podati, kako in zakaj se zgošča (ob kakšni "črni luknji") ali kaj podobnega.
Potem že MORAŠ zakomplicirati strukturo. K R^3 dodati še kakšno množico.
Zato, ker kakorkoli drugače metriko definiraš - nimaš več izotropnega prostora!
Moraš nekje podati, kako in zakaj se zgošča (ob kakšni "črni luknji") ali kaj podobnega.
Potem že MORAŠ zakomplicirati strukturo. K R^3 dodati še kakšno množico.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Na začetku matematike imaš lahko samo prazno množico in potem zgradiš iz nje vse, le z uporabo ZFC in logike.
To je t.i. Pure Set.
Dobr a? Iz (ene) prazne množice vse!
To je t.i. Pure Set.
Dobr a? Iz (ene) prazne množice vse!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Moraš nekje podati, kako in zakaj se zgošča (ob kakšni "črni luknji") ali kaj podobnega.
A ne poveš tega že z metriko (d(0, x) za vsak x iz R^n)?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
Potem že MORAŠ zakomplicirati strukturo. K R^3 dodati še kakšno množico.
Recimo, da ti dam do sem prav (čeprav pomislek zgoraj velja) zakaj je komplikacija s strukturo, ki definira normo, normalizirani vektorski prostor in skalarni produkt, še sprejmljiva, nekaj nadaljnega pa ne?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
mia- ::
hahaha izotropnega
kaj pa to pomeni ?
sem podal primer R^3 prostora ki nima evklidske metrike, ki po tvoje sploh nebi smel obstajat lol
(recimo tam prmier za vse n !=2 )
kaj pa to pomeni ?
sem podal primer R^3 prostora ki nima evklidske metrike, ki po tvoje sploh nebi smel obstajat lol
(recimo tam prmier za vse n !=2 )
Thomas ::
> sem podal primer R^3 prostora ki nima evklidske metrike
Podal si urejen par (R^3, X) - ne R^3.
> zakaj je komplikacija s strukturo, ki definira normo, normalizirani vektorski prostor in skalarni produkt, še sprejmljiva, nekaj nadaljnega pa ne?
Zato, ker v R^3 so podmnožice, ki so ravnine, premice in ker so elementi - točke, ki so ustrezen model za Hilbertovo evklidsko geometrijo. Tam se vzporedne premice ne sekajo in skozi eno točko gre samo ena vzporednica in kar je še tega od Evklida.
To je vsa zgodba, več ni treba.
Podal si urejen par (R^3, X) - ne R^3.
> zakaj je komplikacija s strukturo, ki definira normo, normalizirani vektorski prostor in skalarni produkt, še sprejmljiva, nekaj nadaljnega pa ne?
Zato, ker v R^3 so podmnožice, ki so ravnine, premice in ker so elementi - točke, ki so ustrezen model za Hilbertovo evklidsko geometrijo. Tam se vzporedne premice ne sekajo in skozi eno točko gre samo ena vzporednica in kar je še tega od Evklida.
To je vsa zgodba, več ni treba.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Zato, ker v R^3 so podmnožice, ki so ravnine, premice in ker so elementi - točke, ki so ustrezen model za Hilbertovo evklidsko geometrijo.
Lahko malo bolj razložiš, kako je to lahko podpora. Zmislim si lahko poljubno mnogo drugih geometrij za katere se da v R^3 najti modele.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Ne v R^3 brez dodatne strukture.
Goli R^3 je premalo za vse neevklidske geometrije in dovolj za evklidsko. R^3.
Goli R^3 je premalo za vse neevklidske geometrije in dovolj za evklidsko. R^3.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mia- ::
lol
evklidski prostor je (R^3,d), pri cemer je d evklidska metrika
prostor R^3 sam po sebi ni evklidski, sploh ne rab bit metricen prostor
niti ne vektorski, lah je zgolj in samo R^3..
evklidski prostor je (R^3,d), pri cemer je d evklidska metrika
prostor R^3 sam po sebi ni evklidski, sploh ne rab bit metricen prostor
niti ne vektorski, lah je zgolj in samo R^3..
OwcA ::
Ne v R^3 brez dodatne strukture.
Čemu? Oziroma, da ponovim prejšne vprašanje:
A ne poveš tega ["zgostitev" ipd] že z metriko (d(0, x) za vsak x iz R^n)?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
ch'i ::
Se vam pridružujem pri tuljenju v luno, mi je že težko brat temo, ki se je prelevila iz debate o hitrosti (bilokakšni) v debato o tem, ali je R^3 dan od Thomasa ali ne.
Če prav razumem, gre zadeva nekako takole:
Thomas: R^N = množica urejenih n-teric, z običajno algebrajsko, topološko, ... strukturo. (kot to razumem kot matematik, za ostale je to verjetno kar R^3)
mia-: ni očitno, kaj je običajno.
Se podpišem pod slednje.
(na tem mestu še v premislek: O argumentaciji)
Verjetno bom kaj ponovila, ampak nisem edina .
Se strinjam. Če vmes definiraš še en kup stvari (recimo topologijo, metriko, aja pa rabiš še vso algebro, ki te pripelje do skalarnega produkta, pa verjetno sem kaj pozabila).
Ubistvu še ne, se strinjam z mia-. Kartezični produkt te množice je množica urejenih parov. Do Evklidske ravnine kot jo jaz razumem še malo manjka. Kot že rečno:
Spet ni res. V splošnem temu ni tako. Verjetno je to dovolj za fizike.
Ponavadi se tako podaja prostore v matematiki, če hočemo poudariti, da ne gre za običajni prostor. V tem primeru očitno gre za množico R^3 z nepravoverno topologijo/metriko/čimerkoliže. Še enkrat v branje Owčino repliko na to temo; ponovno pojasnjevanje bi bila čista dolgoveznost.
Povzetek:
Thomas: če je zate R^3 en sam, to ne pomeni, da ga tako pojmujejo tudi ostali .
Če prav razumem, gre zadeva nekako takole:
Thomas: R^N = množica urejenih n-teric, z običajno algebrajsko, topološko, ... strukturo. (kot to razumem kot matematik, za ostale je to verjetno kar R^3)
mia-: ni očitno, kaj je običajno.
Se podpišem pod slednje.
(na tem mestu še v premislek: O argumentaciji)
Verjetno bom kaj ponovila, ampak nisem edina .
Evklidska geometrija je logično deducibilna iz ZFC.
Tkole gre. ZFC ti garantira Peanovo množico, narejeno iz prazne množice, množice s prazno množico in to množico kot elementoma .... ITD.
Se strinjam. Če vmes definiraš še en kup stvari (recimo topologijo, metriko, aja pa rabiš še vso algebro, ki te pripelje do skalarnega produkta, pa verjetno sem kaj pozabila).
Peanova množica ima (po ZFC) potenčno množico, ki je kar množica realnih števil. Kartezični produkt te množice s sabo je že Evklidska ravnina.
Ubistvu še ne, se strinjam z mia-. Kartezični produkt te množice je množica urejenih parov. Do Evklidske ravnine kot jo jaz razumem še malo manjka. Kot že rečno:
R^2 je ravnina.. ni evklidska, .. evklidska je takrat ko upeljemo metriko
Merika |x-y| je v R definirana. Dovolj za vso Evklidsko geometrijo.
Spet ni res. V splošnem temu ni tako. Verjetno je to dovolj za fizike.
Zato, ker kakorkoli drugače metriko definiraš - nimaš več izotropnega prostora!
Podal si urejen par (R^3, X) - ne R^3.
Ponavadi se tako podaja prostore v matematiki, če hočemo poudariti, da ne gre za običajni prostor. V tem primeru očitno gre za množico R^3 z nepravoverno topologijo/metriko/čimerkoliže. Še enkrat v branje Owčino repliko na to temo; ponovno pojasnjevanje bi bila čista dolgoveznost.
Povzetek:
Thomas: če je zate R^3 en sam, to ne pomeni, da ga tako pojmujejo tudi ostali .
Thomas ::
> prostor R^3 sam po sebi ni evklidski, sploh ne rab bit metricen prostor niti ne vektorski, lah je zgolj in samo R^3..
V R imamo definirano operacijo absolutne razlike dveh števil. Nikakor ni res, da "ne rab bit metricen".
U glavnem, v Grundlagen der Geometrie je dokaz, da je geometrija neprotislovna, ČE je R aritmetika neprotislovna.
V R aritmetiki se E. geometrija že nahaja.
To je vse, kar ne presega mojega namena, tukaj pisat.
V R imamo definirano operacijo absolutne razlike dveh števil. Nikakor ni res, da "ne rab bit metricen".
U glavnem, v Grundlagen der Geometrie je dokaz, da je geometrija neprotislovna, ČE je R aritmetika neprotislovna.
V R aritmetiki se E. geometrija že nahaja.
To je vse, kar ne presega mojega namena, tukaj pisat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Toklele.
Pejte se vi pametnjakoviči kregat s temule, ne z mano.
Znanje vaše piškavo!
As is the custom we will identify the Euclidean plane with the set R2 = RxR = {(x, y): x,y in R}, so that we can use the Cartesian-coordinate system notation and results from analytic geometry whenever it is convenient or desirable.
Pejte se vi pametnjakoviči kregat s temule, ne z mano.
Znanje vaše piškavo!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mia- ::
imamo definirano? ja, lahko imamo definirano, lahko pa da nimamo definirano
da definiras razliko, rabis med prvo da je prostor grupa,
sicer pa ti je owca pastal vse
Real coordinate space together with the above Euclidean structure (dot product and the associated norm and metric) is called Euclidean space
isti argument kot si ga ti men dau, ko si podebelil equiped..
da definiras razliko, rabis med prvo da je prostor grupa,
sicer pa ti je owca pastal vse
Real coordinate space together with the above Euclidean structure (dot product and the associated norm and metric) is called Euclidean space
isti argument kot si ga ti men dau, ko si podebelil equiped..
ch'i ::
V R aritmetiki se E. geometrija že nahaja.
Seveda, če hočeš, da se ujemata (tu imaš namreč dve strukturi, algebrajsko = aritmetika in topološko = geometrija). Ma ni to poanta.
Poanta je, da imaš na eni množici lahko definiran ziljon različnih struktur (nihče ti ne brani, da si ne izmisliš ogabne grupe na množici realnih števil in še grše metrike ali, bognedaj, topologije, pri čemer je vse skupaj matematično povsem pravilno, čeprav morda ne smiselno) in to, da si ti izbral ravno tisto, pri kateri se vse krasno ujamejo, ni očitno. Ker previdevam, da si obdelal vsaj matematiko, ki vsebuje nekaj grup in morda nekaj malega topologije (na primer), ne bi navajala literature s primeri.
Poanta je, da na preprosti množici R^3 tvoja izbrana struktura ni edina možna. Mogoče je najlepša, ampak ni edina.
Thomas ::
Potem pa fluflam unga gzibreta - kako da ne ve, da R^N je Evklidski prostor - hehe. Oprost, gzibret!
Nata, vidva naduvana matematika, ki ne razumeta. Sej razumela še vedno ne bosta, bodo pa vsaj drugi videli.
MATHWORLD, najbolj znana matematična stran na svetu, najbrž:
http://mathworld.wolfram.com/Cartesian.html
Heh ...
Nata, vidva naduvana matematika, ki ne razumeta. Sej razumela še vedno ne bosta, bodo pa vsaj drugi videli.
MATHWORLD, najbolj znana matematična stran na svetu, najbrž:
http://mathworld.wolfram.com/Cartesian.html
The term "Cartesian" is used to refer to anything that derives from René Descartes' Eric Weisstein's World of Biography conception of geometry (1637), which is based on the representation of points in the plane by ordered pairs of real numbers, the so-called Cartesian coordinates. In this way, the plane is identified with R^2==RxR, which is a Cartesian product of sets, Euclidean space is identified with R^3==RxRxR, and so on.
Heh ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | PI is wrong! (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 17508 (10812) | modicr |
» | Hitrost gibanjaOddelek: Znanost in tehnologija | 4109 (2783) | nicnevem |
» | Vprašanje neskončnosti (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 6657 (5384) | Thomas |
» | Podobnost dveh polinomov?Oddelek: Programiranje | 1404 (1089) | Thomas |
» | Človek več kot le tri-dimenzionalno bitje?Oddelek: Znanost in tehnologija | 2743 (1885) | drejc |