Kaj naj Slovenija najprej pridobi iz EU - managerje ali ostale zaposlene

Odiedog

> Večjo dodano vrednost se doseže ali z visoko tehnologijo ali pa z know-how-om. Naši ljudje gredo lahko v firme ki to imajo in bodo dosegali večjo dodano vrednost kot pa doma in obratno. Z uvozom ravnateljev (hehe) ali pa delovne sile ne profitiraš nič

Mislim, da različno dojemava namen in naloge managerjev. Zame so/smo pomembni predvsem/tudi zato, da omogočajo(-mo) in ustvarjajo(-mo) pogoje za razvoj visoke tehnologije in novega znanja, ker le tega ne dobiš kar tako na googlu, kot bi to mogoče izgledalo. Mogoče v IT sferi ja, ker (še) ni (vsaj v EU) nekega sistemskega omejevanja kopiranja rešitev.
In menim, da je to ena od najpomembnejših nalog managerjev (predvsem tehničnih), če želijo dolgoročen stabilen razvoj svojega podjetja.

Pred marketinškim managerjem pa je ena od glavnih dolgoročnih nalog pravilno pozicioniranje proizvoda, ki ga tehniki izdelajo, tako, da bo proizvod prinesel firmi čimveč z čimmanj nepotrebnega vložka. To nikakor ni policijsko-nadzorno delo in zahteva veliko analiz procesov in trga ter nato na podlagi tega zahtevno sintezno delo pletenja strategije pristopa na trg.

Caligula

Me veseli, da je tvoja ocena tako pozitivna. Sama nimam teh izkušenj in bom v naslednjih priložnostih pozorno prisluhnila njihovim kvalitetam. Prav mogoče je, da sem napačno ocenila položaj.



Pri uspešnih managerjih se mi pojavlja še ena dilema: v preteklosti se je pogosto zgodilo, da se je managerju, ki je dobil nagrado Manager leta, čez nekaj let (2-4 leta) podjetje resno zamajalo. Je to naključje ali čisto normalni življenski ciklus? Ali so kriteriji izbiranja slabo definirani?

Maria

Ne vidim nobene potrebe po preseljevanju narodov. Prosperiteta naj gre (tudi) v Pakistan in ne Pakistanci sem.

vsi tulijo kako se prebivalstvo pri nas in povsod v EU stara, in češ kdo bo pa delal za penzije... To je res problem, če se ne znebimo starega pokojninskega in tudi socialnega sistema in če bi še naprej veljal isti ekonomski sistem (ki pa se spreminja - avtomatizacija).

Ampak je treba pogledati z druge strani:

Evropa ne rabi priseljencev, kvečjemu jih mora odvračati!
Zakaj?

Študije (ekonomske) so pokazale, da je v ZDA produktivnost najbolj narasla v obdobjih, ko je primanjkovalo delovne sile (na primer konec 19. stol., ko je am. vlada omejevala priseljevanje). Posledica te večje produktivnosti je bila kmalu večja gospodarska učinkovitost in zato rast.

še en vidik:
Če gledamo preseljevanje iz nerazvitih držav v razvite, lahko opazujemo tri ali štiri "objekte": revne priseljence, nerazvite države (oz. njihovo gospodarstvo), razvite države (oz. njihovo gospodarstvo) ter delavno silo razvitih držav. Edina skupina od teh, ki ima korist od migracije, so priseljenci, ker lahko v novi domovini več zaslužijo in so deležni večjega standarda (ne samo zaradi svojega dela, tudi zaradi socialne pomoči v razvitih državah).
Ostale skupine so na slabšem! Mogoče še najbolj gospodarstva nerazvitih držav, ker potrebujejo delovno silo, ki jim uhaja. Še zlasti, ker gre za relativno bolj izobražene ter ambiciozne ljudi, ki bi lahko pomagali državo potegniti iz blata.
Na slabšem je tudi delovna sila razvitih držaav, ker dobi neposredno konkurenco cenejšega dela. To načeloma za gospodarstvo ni nujno slabo, vendar cenejša delovna sila upočasni proces rasti produktivnosti (glej odstavek zgoraj). Zato so v končni fazi zaradi priseljevanja na slabšem tudi celotna gospodarstva razvitih držav, ker jim priseljevanje spodjeda gospodarski napredek.

Skratka, bolje bi bilo priseljence iz Pakistana in drugod poslati nazaj (mislim na tiste "ta frišne", ne tiste ki so že državljani), saj bodo ob primerni domači politiki (če se spametujejo) ter zunanji spodbudi tudi revne države lahko prosperirale. Za to pa krvavo potrebujejo čim več sposobnih in anmbicioznih ljudi. Ne pa, da gre iranski inženir v New York vozit taksi, kar je mala katastrofa za Iran.

Mislim, da različno dojemava namen in naloge managerjev. Zame so/smo pomembni predvsem/tudi zato, da omogočajo(-mo) in ustvarjajo(-mo) pogoje za razvoj visoke tehnologije in novega znanja, ker le tega ne dobiš kar tako na googlu, kot bi to mogoče izgledalo.

Pogoji za razvoj visoke tehnologije in novega znanja so:
1) Že prisotna visoka tehnologija in znanje
2) Denar
( 3) ... )
Tega ti ne dobiš od managerja. To ni alkimist, ki ti bo iz svinca zlato delal. Al se moraš prej prodat nekomu, ki to že ima al pa iz tistega kar imaš in znaš nadaljevat. (S tega vidika bi bilo fino, če bi naše univerze kaj bolj sodelovale z realnim svetom in delale bolj uporabne diplomante.)

Pred marketinškim managerjem pa je ena od glavnih dolgoročnih nalog pravilno pozicioniranje proizvoda, ki ga tehniki izdelajo, tako, da bo proizvod prinesel firmi čimveč z čimmanj nepotrebnega vložka. To nikakor ni policijsko-nadzorno delo in zahteva veliko analiz procesov in trga ter nato na podlagi tega zahtevno sintezno delo pletenja strategije pristopa na trg.

Ja, drži - ogromno brezvezenja - ampak se čist strinjam. Samo v tej temi ti iščeš managerja, ki bo s taktiko zmagal na 800 metrov, ko je en krog zadaj.

No spomnil sem se na en članek izpred 1 tedna, objavljen v Financah. Napisal ga je Alberto Alesina - profesor ekonomije na univerzi Harvard


Preprosto povedano, ko bodo pripadniki evropskega srednjega razreda začeli razmišljati o tem, da velik delež revežev sestavljajo novi priseljenci, se bo njihovo globoko vtkano prepričanje v vrline socialne države začelo majati. Celo evropska levičarska inteligenca povezuje kriminal in bedo v urbanih središčih s priseljevanjem. Korak od tod do objokovanja nad visokimi davki, porabljenimi za socialno prispevke za priseljence, je zelo kratek.

Ko se bo to zgodilo - in pravim ko, ne če -, bodo na razpolago trije politični odgovori. Eden je zaprtje meja za revne priseljence in odstranitev povezave med revščino in priseljenci. Drugi je, da bi na določen način plačevanje socialne ugodnosti omejili na "domače ljudi". Tretji pa je zmanjšanje obsega socialnega skrbstva za vse, kajti politična podpora socialni državi se krha.

Prva strategija je kratkovidna, druga pa gnusna. Upam, da bo na koncu zmagala tretja, kajti to bi pomenilo razmeroma odprte meje, nobene diskriminacije in manjše posredovanje vlad.

link

No, potem ko sem mladiču dala porcijo za čez noč, lahko odgovorim še tu.

Odiedog

Dilema, ki sem jo postavila na začetku, je bila: kaj bolj šepa v Sloveniji: managerji ali ostali zaposleni.

Torej izhodišče je znanje in tehnologija, ki ju imamo, bazen ljudi, ki ga imamo. Kaj spremeniti, da bo učinek kratkoročno, pa tudi dolgoročno najboljši?
So to uvoženi tehnični kadri ali uvoženi managerji? Prvi bodo prinesli fizično silo (fizikalci, kot se je izrazil nekdo zgoraj), znanje (odlični strokovnjaki) in izkušnje, drugi način delovanja in strateške izkušnje. Prvi bodo našim managerjem omogočilo cenejša opravila ali kvalitetnejše izdelke ali pravočasne in za trg primerne storitve, drugi bodo naše okolje urejali v maniri, ki omogoča hitrejšo in kvalitetnejšo produkcijo novih izdelkov in čimboljšo prodajo le teh.

Izhajam iz pogoja, da so uvoženi boljši, kot domači.

Torej ne iščem alkimista, ki bo iz svinca naredil zlato, ampak zlatarja, ki bo iz zlate kepe naredil čudovit prstan oz. uspešnega rudarja, ki bo v potencialnem rudniku zlata res našel zlato. To so realne zahteve.

> Ja, drži - ogromno brezvezenja - ampak se čist strinjam. Samo v tej temi ti iščeš managerja, ki bo s taktiko zmagal na 800 metrov, ko je en krog zadaj.

Ne vem če je brezvezje. Slab manager lahko dejansko uniči dobro idejo ali dober izdelek in spravi firmo na kant.

Iščem le vzvode s katerimi bi v naslednjih 200 m teka pridobili 50 m in ne izgubili/ostali na/ 10 m/0m/ kar se rado dogaja.

Maria