Slo-Tech - Spotifyev direktor Gustav Söderström je ob predstavitvi poslovnih rezultatov minulega leta navrgel povedno opazko, da najboljši razvijalci v podjetju od decembra niso sami napisali niti ene vrstice kode. S tem je želel poudariti, da se pri programiranju čedalje bolj zanašajo na umetno inteligenco. Spotify je v letu 2025 predstavil 50 novih funkcionalnosti in sprememb (na primer Prompted Playlists, Page Match za avdioknjige, About This Song), torej so morali ustvariti precej nove kode.
Inženirji v Spotifyu uporabljajo orodje Honk, ki pomaga pri hitrejšem pisanju kode. Ta vključuje tudi Claude Code, ki sodi med najboljša orodja za pisanje kode. Söderström trdi, da sta se pisanje nove kode in razvoj na sploh bistveno pospešila, od kar uporabljajo Claude Code. To seveda ne pomeni, da inženirji ne programirajo več sami, temveč da se je oblika njihovega dela spremenila. Še vedno se ukvarjajo z načrtovanjem arhitekture, še vedno pregledujejo kodo in lovijo hrošče, a najbolj rutinsko pisanje kode v veliki meri opravlja umetna inteligenca. Söderström tudi ni govoril o vseh inženirjih, temveč zgolj o peščici, pri čemer ne vemo, kaj so po njegovem mnenju najboljši inženirji.
Dejstvo pa je, da se programiranje spreminja. Podobno se spreminja tudi ustvarjanje in poslušanje glasbe, saj jo piše tudi umetna inteligenca. Ustvarjalci lahko sedaj v metapodatkih za Spotify opredelijo, v kolikšni meri je bila umetna inteligenca vključena v ustvarjanje skladbe. Spotify ima tudi algoritme, ki iščejo in izključujejo slabe imitacije izpod prstov umetne intelience (AI slop).
niti ne..ai ne zna sam nič naredit kot spisat kodo..nekdo mu mora dat navodila, nekdo ki mu zna dat navodila
trenutno deluje tako.. jaz mu povem kaj bi rad on naredi neko osnovo in potem mu nekaj ur govorim kaj nej popravi oz naredi drugače vseeno pa celotno stvar narediva skupaj 10x-30x hitreje kot bi šel pisat sam, odvisno od stvari ki jo dela
Vsekakor čez 10 let bo potreba po manjšem obsegu programerjev.
Izginja pa še ena zadolžitev v trgovinah. Blagajničarke. Čez 10 let v trgovinah ne bo več klasičnih blagajn, kjer trgovka skenira izdelke.
Dvomim. Bomo rabili kar precej ljudi da počisti AI brozgo ter za razvoj samostojnih evropskih programskih rešitev.
Bomo videli kako hitro bo šel razvoj... Pomoje samo toliko hitro kolikor hitro bood uspeli zagotavjati energijo za datacentre... Se pa na primeru AI vidi dvoličnost odločevalcev... Je***o nas za dizle, za data centre pa ni problem graditi bilokaj samo da da štrom...
Če se širi se ne pomeni da je povpraševanje po tem. Grem v lidl, obi, spar,.... Vedno je večja vrsta pri klasičnih blagajnah. Včasih kdo pride v vrsto pa vpraša če gresta na samodejno, sam zato da nau čakal, ampak večina želi klasično blagajno.
Edit: optimizacija deluje samo dokler ne posegas v zelje tistega ki ti nosi denar.
V resnici je stvar bolj komplicirana. Če imaš IDE z autocomplete, ti je "umetna inteligenca" že zadnjih 20 let napisala 30% kode.
Ne uporablja vsak autocomplete umetno inteligenco, no.
Drži, zato sem umetno inteligenco dal v narekovaje. Kar hočem povedati je, da že pred AI se je nek ne-mali del kode napisal sam, bodisi z avtocomplete, bodisi z raznimi template generatorji (npr. getter in setter funkcije za lastnosti objektov) oz. že s tem, ko v IDE izbereš tip projekta. Tako da "večino kode napiše AI" je treba jemati z rezervo, ker pri enostavnih projektih morda večine kode nismo napisali že sedaj.
Evo, demonstracija, koliko napiše navaden autocomplete:
Percentage of Code Written By AI at Microsoft
So I only wrote ... seven letters out of 22. So I only wrote 33% of this code, man. So it's like 60% or more is being written by if statements commonly known as artificial intelligence, right?
Naceloma bodo boljsi programerji, tudi bolj uporabljali AI. Se lahko nekaj stvari spremeni. Sam nikoli nisem bil "pure" progamer. Tak, ki bo cez vikend skodiral "minimal viable product". Imas pa mojstre "obrtnike", ki so neverjetno hitri in tudi izjemno placani. Well... zdi se, da jim bo trzna vrednost mocno padla, RAZEN: ce bo enak tip ljudi tudi najbolj spreten pri uporabi AI. Se zdi kar verjetno. Hkrati pa bo trzna vrednost narasla arhitektom. Pa ne takim, ki so napiflani kaksen stack se trenutno uporablja. Ampak, ki razumejo razlicne tradeoffe pri izbiri razlicnih tehnologij.
AI v bistvu samo se povecuje razlike med programerji. Kar je bil nekoc x10 programer, bo sedaj postal x100 ali x1000. Not fun za vecino ljudi, ki seveda ne morejo biti izjemni.
Kaj ni bilo to rečeno že ene 10 let nazaj z tistimi Amazonovimi jajci...?
Nisem rekel, da bodo trgovine brez zaposlenih, ampak klasične blagajne bodo očitno izginile.
V Lidlu bom šel na samodejno blagajno takoj, ko se bo dalo plačati z gotovino. Če gre v Šparu in Mečkatorju, bi lahko šlo tudi v Lidlu. Do takrat mi bodo skenirali ročno.
Nisem tako neumen, da bi delal zastonj za trgovino na samopostrežni blagajni.
Trgovci so pa preveč škrtice, da bi dali RFID tage na vse izdelke in bi lahko voziček enostavno samo zapeljal ven brez skeniranja posameznih izdelkov. Blagajne obstajajo izključno zaradi BAR kod. In BAR kode so neskončno cenejše od najcenejšega RFID taga.
Bolj kot nek AI in podobno je pomanjkanje delovne sile. Zato uvedba teh zadev. Spotify pa kodira samo še kako bi čim manj dajal izvajalcem in kako bi čim več zaslužili.
Če se širi se ne pomeni da je povpraševanje po tem. Grem v lidl, obi, spar,.... Vedno je večja vrsta pri klasičnih blagajnah. Včasih kdo pride v vrsto pa vpraša če gresta na samodejno, sam zato da nau čakal, ampak večina želi klasično blagajno.
Edit: optimizacija deluje samo dokler ne posegas v zelje tistega ki ti nosi denar.
So v našem lidlu pred kratkim namestili samopostrežno blagajno. Normalno, vrsta je bila v vseh klasičnih, samopostrežne pa prazne. Jaz sem itak bil navdušen nad novim "hekom" da lahko preskočim vrsto in zadevo opravim na samopostrežni.
Torej grem tja in začnem skenirat ampak mi je kmalu postalo jasno da bo zadeva trajala dost dlje časa kot pa če bi stal v vrsti. Imel sem namreč poln voziček robe, ampak ni bil problem v sami količini ampak delu ki ga ti moraš opravit. Iz vozička vsak artikel skenirat in položit na odlagalno mesto, kar ni problem če zadeva deluje brezhibno. Problem rata ker so odlagalna mesta premajhna za več robe, ampak ok to bi še šlo skoz - problem je nastal ker je zadeva toliko gličala da sem povprečno za en artikel porabil slabe pol minute. Ali skener ni prijel (ni bil skill issue, ker drugje nimam tega problema), ali tehtnica ni zaznala odloženega izdelka. Trgovka je skoz morala prekladat v servisni način, dokler tudi tisto ni zmrznilo in jo ni spustilo ven (oz. ji je skoz metalo nek popup). Na srečo sem bil pri koncu in sem lahko izvedel plačilo (med tistimi nekaj sekundnimi popupi).
Vmes se je pri klasični blagajni zamenjala vrsta 3x. Skratka izjemno slaba izkušnja, ni variante da grem v Lidlu več na hitro . Drugje teh problemov ni. Npr spar ma to dobro zrihtano.
Nimam nič proti samopostrežnimi blagajnami. Seveda le za par izdelkov. Da pa bi poven vozižek sam poračunal, pa nisem nor. Sploh ko je treba kup artiklov zvagat, ali poiskat ročno za peko izdelke.
Namesto v trgovini v vrsti, lahko po Tiktoku skrolam doma. V vsakem primeru je karkoli drugega boljše kot pa zapravljat čas s čakanjem v vrsti. V zimskem času se tako tudi izogneš kakšnemu kužnemu ki ti potem diha za vratom in si na ta račun prihraniš ne samo minute ampak cel teden.
Če se širi se ne pomeni da je povpraševanje po tem. Grem v lidl, obi, spar,.... Vedno je večja vrsta pri klasičnih blagajnah. Včasih kdo pride v vrsto pa vpraša če gresta na samodejno, sam zato da nau čakal, ampak večina želi klasično blagajno.
Edit: optimizacija deluje samo dokler ne posegas v zelje tistega ki ti nosi denar.
V Šparu vidim obratno. Pa ne samo špar. Samopostrežne blagajne sem opazil tudi v DM, C&A ( v teh dve poslovalnicha jih do lani nisem)..
Skratka. Samopostrežne blagajne so se začele širit. Čez 10 let bo popolnoma normalno, da bodo večinoma samo blagajne, kjer boš sam skeniral in plačal s telefonom.
Torej grem tja in začnem skenirat ampak mi je kmalu postalo jasno da bo zadeva trajala dost dlje časa kot pa če bi stal v vrsti. Imel sem namreč poln voziček robe, ampak ni bil problem v sami količini ampak delu ki ga ti moraš opravit. Iz vozička vsak artikel skenirat in položit na odlagalno mesto, kar ni problem če zadeva deluje brezhibno. Problem rata ker so odlagalna mesta premajhna za več robe, ampak ok to bi še šlo skoz - problem je nastal ker je zadeva toliko gličala da sem povprečno za en artikel porabil slabe pol minute. Ali skener ni prijel (ni bil skill issue, ker drugje nimam tega problema), ali tehtnica ni zaznala odloženega izdelka. Trgovka je skoz morala prekladat v servisni način, dokler tudi tisto ni zmrznilo in jo ni spustilo ven (oz. ji je skoz metalo nek popup).
Vmes se je pri klasični blagajni zamenjala vrsta 3x. Skratka izjemno slaba izkušnja, ni variante da grem v Lidlu več na hitro . Drugje teh problemov ni. Npr spar ma to dobro zrihtano.
To je problem Lidla, ker se je tega lotil slabo. Namensko ali nenamensko ne vem. Tega problema Špar, Tuš ne poznata.
Sem enkrat v Brežicah uporabil samopostrežno blagajno v Lidlu. Tako kot si opisal.
Če se širi se ne pomeni da je povpraševanje po tem. Grem v lidl, obi, spar,.... Vedno je večja vrsta pri klasičnih blagajnah. Včasih kdo pride v vrsto pa vpraša če gresta na samodejno, sam zato da nau čakal, ampak večina želi klasično blagajno.
Edit: optimizacija deluje samo dokler ne posegas v zelje tistega ki ti nosi denar.
So v našem lidlu pred kratkim namestili samopostrežno blagajno. Normalno, vrsta je bila v vseh klasičnih, samopostrežne pa prazne. Jaz sem itak bil navdušen nad novim "hekom" da lahko preskočim vrsto in zadevo opravim na samopostrežni.
Torej grem tja in začnem skenirat ampak mi je kmalu postalo jasno da bo zadeva trajala dost dlje časa kot pa če bi stal v vrsti. Imel sem namreč poln voziček robe, ampak ni bil problem v sami količini ampak delu ki ga ti moraš opravit. Iz vozička vsak artikel skenirat in položit na odlagalno mesto, kar ni problem če zadeva deluje brezhibno. Problem rata ker so odlagalna mesta premajhna za več robe, ampak ok to bi še šlo skoz - problem je nastal ker je zadeva toliko gličala da sem povprečno za en artikel porabil slabe pol minute. Ali skener ni prijel (ni bil skill issue, ker drugje nimam tega problema), ali tehtnica ni zaznala odloženega izdelka. Trgovka je skoz morala prekladat v servisni način, dokler tudi tisto ni zmrznilo in jo ni spustilo ven (oz. ji je skoz metalo nek popup). Na srečo sem bil pri koncu in sem lahko izvedel plačilo (med tistimi nekaj sekundnimi popupi).
Vmes se je pri klasični blagajni zamenjala vrsta 3x. Skratka izjemno slaba izkušnja, ni variante da grem v Lidlu več na hitro . Drugje teh problemov ni. Npr spar ma to dobro zrihtano.
No ja, samopostrezna blagajna je bolj namenjena kupcem, ki imajo samo nekaj artiklov (max kosarica), ne pa cel vozicek.
Najboljša stvar po namazanem kruhu. Da mi ni treba ksihtov na blagajni gledati je največ vredno. Greš, nabereš, izgineš. Brez lažne prijaznosti ali, včasih, realne zoprnosti.
Sicer pa ja, očitno je v enaindvajsetem stoletju autocomplete že AI funkcija. Me zanima, kolikšne centre rabijo in koliko štroma potrebujejo za te ultra napredne funkcije.
Dobra ideja samopostrežne blagajne bi bilo sprotno zaračunavanje, ko izdelek vzameš iz police, ga poskeniraš na terminalu, ki je nameščen na vozičku. Na koncu samo še plačaš. S tem bi prihranili en korak v procesu.
Dobra ideja samopostrežne blagajne bi bilo sprotno zaračunavanje, ko izdelek vzameš iz police, ga poskeniraš na terminalu, ki je nameščen na vozičku. Na koncu samo še plačaš. S tem bi prihranili en korak v procesu.
A ni nekaj ze Amazon podobnega testiral, pa se nikako ni izslo in so potem vse skupaj opustili?
Dobra ideja samopostrežne blagajne bi bilo sprotno zaračunavanje, ko izdelek vzameš iz police, ga poskeniraš na terminalu, ki je nameščen na vozičku. Na koncu samo še plačaš. S tem bi prihranili en korak v procesu.
A ni nekaj ze Amazon podobnega testiral, pa se nikako ni izslo in so potem vse skupaj opustili?
Tam je bilo brez neke kontrole. Trgovke bi pač morale narediti občasno preverbe.
Dobro ampak zaposlitev kjer stranka rabi in/ali hoce clovesko interakcijo je omejeno mnogo.
Je pa res ce vsa podrocja kjer ta interakcija ni potrebna nadomestis z AI in roboti potem se bo povecalo stevilo sihtov za "human2human".
Ce bodo vse delali roboti bomo ljudje pac imeli ekonomijo izkljucno cloveskih interakcij, kakrsnihkoli ze (pomoc pri nakupi v trgovini, masaze, ...) ne bomo pa vec imeli sihtov kjer interakcije ni oziroma omejeno mnogo (nadzorniki AI sistemov).
Veliko je situacij, kjer hoces interakcijo, ampak hkrati tudi moznost, da se ji izognes. Tipicen primer je bar. Zelis si, da te postreze oseba, a le ce ni potrebno dolgo cakati. Takrat bi raje imel alternativo in sam poklikal narocilo. Precej komplicirano. Zdi se, da bi bilo dobro za potrosnika, da bi imeli raznovrstno ponudbo. Hkrati se zdi problematicno, da se pogosto zgodi, da se ponudba skoncentrira samo na 2 trga. Raja vs premozni/bogati. In to je najbolj strasljivo pri vsej tej avtomatizaciji.
Dobra ideja samopostrežne blagajne bi bilo sprotno zaračunavanje, ko izdelek vzameš iz police, ga poskeniraš na terminalu, ki je nameščen na vozičku. Na koncu samo še plačaš. S tem bi prihranili en korak v procesu.
obstaja, samo ne pri nas, ampak v razvitih državah..
Dobra ideja samopostrežne blagajne bi bilo sprotno zaračunavanje, ko izdelek vzameš iz police, ga poskeniraš na terminalu, ki je nameščen na vozičku. Na koncu samo še plačaš. S tem bi prihranili en korak v procesu.
obstaja, samo ne pri nas, ampak v razvitih državah..
