Slo-Tech - Spotifyev direktor Gustav Söderström je ob predstavitvi poslovnih rezultatov minulega leta navrgel povedno opazko, da najboljši razvijalci v podjetju od decembra niso sami napisali niti ene vrstice kode. S tem je želel poudariti, da se pri programiranju čedalje bolj zanašajo na umetno inteligenco. Spotify je v letu 2025 predstavil 50 novih funkcionalnosti in sprememb (na primer Prompted Playlists, Page Match za avdioknjige, About This Song), torej so morali ustvariti precej nove kode.

Inženirji v Spotifyu uporabljajo orodje Honk, ki pomaga pri hitrejšem pisanju kode. Ta vključuje tudi Claude Code, ki sodi med najboljša orodja za pisanje kode. Söderström trdi, da sta se pisanje nove kode in razvoj na sploh bistveno pospešila, od kar uporabljajo Claude Code. To seveda ne pomeni, da inženirji ne programirajo več sami, temveč da se je oblika njihovega dela spremenila. Še vedno se ukvarjajo z načrtovanjem arhitekture, še vedno pregledujejo kodo in lovijo hrošče, a najbolj rutinsko...

Slo-Tech - Microsoft izvršni direktor Satya Nadella je v zanimivi diskusiji, ki jo je imel z Metinim šefom Markom Zuckerbergom, med drugim ocenil, da je v Microsoftu 20 do 30 odstotkov kode že napisane z umetno inteligenco. Delež se še povečuje, je dejal. Govorila sta pred množico na konferenci LlamaCon, ki je potekala v Menlo Parku v Kaliforniji.

Na enako vprašanje Zuckerberg ni mogel odgovoriti iz glave, a je potrdil, da razvijajo model umetne inteligence, ki bo gradil prihodnje verzije Llame. Že prihodnje leto bo v Meti kakšno polovico razvoja že opravljala umetna inteligenca, je dejal Zuckerberg.

Spomnimo, da je Googlov Sundar Pichai že oktobra lani ocenil, da 25 odstotkov Googlove kode piše umetna inteligenca. V to smer se premikajo tudi ostala podjetja, denimo Spotify in Shopify.

Zanimivo je, da umetna inteligenca trenutni bolje obvlada Python kot C++, vsaj v Microsoftu. Kodo, ki jo piše v Pythonu, je Nadella ocenil kot fantastično, v C++ pa zgolj kot precej dobro. V praksi se...

Slo-Tech - Iz Anthropica je prispel novi model umetne inteligence Claude 3.7, ki zmore delovati v dveh načinih. Odzivi so lahko klasični ali pa razmišljujoči (reasoning), s čimer lahko rešuje tudi težje zagonetke. Zaradi tega je hibridni model enostavneje uporabljati, zlasi kadar potrebujemo kombinirane odzive. Uporabnik (ki uporablja API) ima nadzor nad njegovim obnašanjem, na primer kako dolgo razmišlja in koliko računske moči troši. Hkrati model izpisuje (scratchpad), kako razmišlja oziroma rešuje problem. To je koristna informacija tudi za uporabnika, ki lahko vidi, ali bi se model bolje odrezal, če bi imel na voljo več časa, in podobno.

Claude 3.7 je precej boljši pri pisanju kode in razvoju, dobil pa je tudi orodje Claude Code za pisanje kode. Inženirji mu lahko delegirajo različna opravila, ki jih morajo rešiti pri programiranju. Razmišljujoči model je dobil dodatni trening na področjih pisanja kode, uporabe računalnikov, odgovarjanja na pravne dileme in podobne naloge, ki jih lahko...

Slo-Tech - Meta je predstavila novo generacijo generativnih modelov umetne inteligence Llama. V tretji inkarnaciji sta ta hip na voljo Llama 3 8B in Llama 3 70B, ki imata prav toliko parametrov: osem in sedemdeset milijard. V primerjavi z drugo generacijo, ki ima sicer prav toliko parametrov, predstavljata korenit skok v zmogljivosti, so dejali v Meti. Učila sta se na dveh gručah s 24.000 grafičnimi procesorji.

Zagotovo vsak avtor hvali svoj model kot najboljši, zato nas zanimajo oprijemljivi številčni podatki. Meta trdi, da sta modela na testih MMLU, ARC, DROP, GPQA, HumanEval, GSM-8K, MATH, AGIEval in BIG-Bench Hard boljša od konkurence, denimo Mistrala 7B in Gemme 7B. To sicer drži, a na nekaterih testih je Llama 3 8B le za odtenek boljša, omenjena konkurenta pa tudi nista več najnovejša. Llama 3 70B premaga tudi Gemini 1.5 Pro, ne pa na primer Claude 3 Opus. Odveč je dodati, da je na lastnem testu, ki si ga je izmislila Meta, Llama 3 prekosila konkurenco.

Llama 3 je naučen na 15...

Slo-Tech - Praksa zbiranja vseh možnih podatkov z interneta za trening umetne inteligence, ki je bila sprva neregulirana in s tem trn v peti lastnikom avtorskih pravic ali ponudnikom storitev, se počasi standardizira. Redditovemu zgledu sledi tudi Stack Overflow, ki uvaja poseben API za dostop do vsebin, ki je namenjen treningu umetne inteligence. Ključni poudarek je seveda plačljivost.

Veliki jezikovni modeli znajo tudi solidno programirati, kar so se naučili na vzorcih kode in na odgovorih, ki jih (ljudje) najdejo na spletni strani Stack Overflow. Med prvimi, ki so že potrdili uporabo novega API, je Google. Za projekt Gemini so podatke pridobili in jih še pridobivajo tudi s Stack Overflowa. Po eni strani se Gemini tako uči pisanja kode in odgovarjanja na vprašanja, ki so povezana s programiranjem, po drugi strani pa bodo lahko uporabniki postavljali vprašanja neposredno v Google Cloud Console. Stack Overflow bo od ponudnikov umetne inteligence terjal, da imajo odgovori tudi referenco na...

Slo-Tech - DeepMind, ki ga poznamo po umetni inteligenci za igranje goja, preglede bolniških izvidov in napovedovanje zvijanja proteinov, se je naučil tudi programirati. Izvedenko, ki se imenuje AlphaCode, so poslali na 10 simuliranih tekmovanj Codeforces iz programiranja, kjer se je uvrstila med najboljših 54 odstotkov človeških tekmovalcev (izmed 5000). Z drugimi besedami: AlphaCode zna programirati tako dobro kot povprečen programer. Vodja raziskav v podjetju Oriol Vinyals je ob tem dejal, da gre še vedno za prototip, pred katerim je še mnogo dela, a da so korak bliže končnemu cilju - fleksibilni umetni inteligenci za reševanje različnih problemov.

Programiranje je trenutno še trdno v rokah ljudi, čeprav obstaja precej pripomočkov za pisanje kode. Na tekmovanjih Codeforces so sicer bolj akademski problemi, ki jih pri pisanju programske opreme ne srečujemo vsak dan. Poznati je treba algoritme, teoretične koncepte in matematiko. Glede na reševanje tedenskih problemov so potem tekmovalci...