Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Slo-Tech - Kakovost znanstvenih člankov se zagotavlja z recenzentskim sistemom, o katerem smo že precejkrat pisali. Načeloma plemenito opravilo založniki in uredniki pričakujejo od znanstvenikov brez plačila, pri čemer so recenzenti lahko v konfliktu interesov, na tesnem s časom ali zgolj nesramni. Zamisel je preprosta in je v nekih drugih časih odlično delovala - urednik prejete članke pošlje nekaj strokovnjakom s področja, ki podajo mnenje in predloge za izboljšave, pri čemer avtor njihove identitete ne pozna. Na ta način se zagotavlja višja kakovost dela in iztrebi slabo znanost. Žal se je sistem izrodil. Večina znanstvenikov ima izkušnje z recenzentskimi mnenji, za katera je od daleč jasno, da so jih pisali nekompetentni ali pa samo zlobni posamezniki, ki so članek želeli sestreliti. Recenzent 2 ima celo svojo stran na Facebooku.

Zato je bil skrajni čas, da nekdo objektivno pogleda, ali je recenzentski sistem res slab.V PeerJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali...

Nature - Založnik revij iz skupine Nature (NPG) je danes sporočil, da bodo odslej vsi članki brezplačno dostopni na internetu. Dostop bo omejen, saj ne bo dovoljeval kopiranja ali tiskanja, a je to še vedno boljše kot nič.

O založnikih znanstvenih revij je bilo na naših straneh prelitega že mnogo črnila. Glavni problem so drage naročnine, ki jih založniki zaračunavajo knjižnicam, in nerazumno visoke posameznih člankov, če revije nimamo naročene. Cene niso javne, ker se vsaka knjižnica in univerza pogaja z založnikom, ki potem ceno prilagodi njeni velikost in finančnemu položaju, a že kratek sprehod po Supervizorju razkrije, da gre za naročnine samo z ljubljanske univerze več stotisoč evrov letno. Zlasti v...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...