» »

ZDA bodo zahtevale prosto dostopnost javno podprtih raziskav

ZDA bodo zahtevale prosto dostopnost javno podprtih raziskav

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi članki odslej objavljeni v prostem dostopu, temveč da so dostopni rezultati raziskav. To pomeni, da so lahko rokopisi naloženi tudi na strežnikih, kot je arXiv. V teoriji torej ni nujno, da se bo na strani založnikov kaj spremenilo. V praksi - pa se najbrž bo.

Že od ustanovitve Koalicije S se povečuje število revij, ki prehajajo na odprti dostop ali hibridni model, kjer je možno plačati pristojbino ob objavi članka, da je ta v zameno potem prosto dostopen vsem. Revije so namreč naročniške in od naročnin inštitucij po vsem svetu služijo milijone, saj imajo visoke marže. Eden največjih založnikov, Elsevier, ima približno 40-odstotno maržo in 7-milijardni dobiček. Ob množični spremembi politike objavljanje se bo moral spremeniti tudi njihov model.

Trenutno stanje je v resnici nevzdržno. Inštitucije še vedno plačujejo astronomske naročnine, da imajo dostop do želenih revij, hkrati pa morajo za objavo člankov, financiranih iz javnih sredstev, pogosto plačati dodatno pristojbino tem istim revijam, da so dostopni takoj. S tem se financirajo dvakrat. Prehod na enoten sistem bo zato omogočal učinkovitejšo rabo javnih sredstev, ki so namenjena raziskovanju in ne založnikom.

V Sloveniji naročnine ureja CTK. Lani je koordinirala 8 konzorcijskih nabav mednarodne znanstvene literature založb Elsevier, American Chemical Society, IEEE, Wiley,
Springer Nature, Elsevier, JSTOR in Royal Society of Chemistry ter tudi dostop do citatnega indeksa Scopus, s čimer so imeli uporabniki dostop do 7.099 znanstvenih revij. To stane približno štiri milijone evrov letno, s čimer bi lahko plačali približno 50 raziskovalcev in stroške za njihovo delo.

9 komentarjev

Senzor ::

Pravilno. Zdaj pa še reformirati celoten sistem znanstvenih objav (točkovanje, faktor vpliva), da ne bodo založniki minus na račun naročnin prinesli notri z dvigom cen za objave člankov.

poweroff ::

Fun fact. Leta 2008 - 2010 smo s kolegi napisali študijo (Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic na internetu - vidik javnih institucij), kjer smo zelo natančno utemeljili zakaj bi morali biti rezultati raziskovalnih projektov, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni.

Danes se to morda zdi smešno, ampak v tistem času je bilo treba res natančno preučiti in predstaviti zakonodajne, sociološke in druge vidike (predvsem v povezavi s sistemom avtorskih pravic), na koncu pa pripraviti predloge pravnih rešitev, na katere se je potem oprlo razne modele prostega javnega dostopa do kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih del.

Po moje je bila to ena prvih tovrstnih raziskav na to temo in je verjetno vsaj malo pomagala pri odpiranju znanstvenih rezultatov.

Fun fact 2. Rezultate raziskave smo želeli javno predstaviti za nek dan avtorskih pravic. Ampak par dni prej smo od znane odvetniške pisarne dobili pisno opozorilo, v katerem so nam zagrozili s tožbo in pravnimi posledicami, če bomo predstavili rezultate raziskave javnosti. Pri čemer je bila študija napisana zelo natančno, utemeljena, bogato podprta z viri in tudi recenzirana s strani zunanjih znanstvenih reviewerjev.

Ampak stranka te znane odvetniške pisarne je bila znana organizacija, ki, hm, "upravlja" z avtorskimi pravicami. In so se malo zbali javne debate na to temo. Predvsem utemeljene javne debate.

To pismo imam še vedno nekje med papirji. 8-)

Po kratkem posvetu smo rekli "f... it!" in predstavitev vseeno izvedli. No, tožbe potem ni bilo (itak smo to vedeli). Je pa naročnik odvetniški družbi zagotovo plačal nekaj 100 EUR za tisti njihov zmazek. Dobesedno denar vržen skozi okno, z namenom zastraševanja.

Sicer je bilo potem kup podtalnega lobiranja, da se te zadeve zaustavi, ampak očitno se je plaz sprožil in založniška banda bo končno izgubila kup neupravičenih privilegijev.

Cheers!
sudo poweroff

johanblond ::

Bodi faca in prilepi tukaj.
Res bi rad videl "argumentacijo".
Ampak par dni prej smo od znane odvetniške pisarne dobili pisno opozorilo, v katerem so nam zagrozili s tožbo in pravnimi posledicami, če bomo predstavili rezultate raziskave javnosti

predi ::

A ni tako, da, ne glede, kje je članek objavljen, te pogodbe med avtorjem in založnikom omogočajo, da, če kdo neposredno stopi v kontakt z avtorjem in ga prosi za kopijo njegovega dela, lahko avtor povsem legalno poskrbi, da ta človek kopijo celotnega dela tudi dobi brez plačila? V duhu razširjanja znanosti.

Očitno so založniki potrebni, saj zagotavljajo sito (recenzije s strani strokovnjakov). Sicer nisem raziskovalec, ampak dvomim, da je večina del primernih za objavo takoj iz prve. Zakaj se raziskovalci sami ne povežejo v odprto skupnost, ki bi zagotovila recenzente in prostor za javno objavo takšnih del brez plačila? Ni to logičen naslednji korak, če se ne strinjaš z obstoječim sistemom?

cias ::

Super, bomo končno izvedeli kaj o cepivih in ne šele čez 80 let.

antonija ::

predi je izjavil:

A ni tako, da, ne glede, kje je članek objavljen, te pogodbe med avtorjem in založnikom omogočajo, da, če kdo neposredno stopi v kontakt z avtorjem in ga prosi za kopijo njegovega dela, lahko avtor povsem legalno poskrbi, da ta človek kopijo celotnega dela tudi dobi brez plačila? V duhu razširjanja znanosti.

Očitno so založniki potrebni, saj zagotavljajo sito (recenzije s strani strokovnjakov). Sicer nisem raziskovalec, ampak dvomim, da je večina del primernih za objavo takoj iz prve. Zakaj se raziskovalci sami ne povežejo v odprto skupnost, ki bi zagotovila recenzente in prostor za javno objavo takšnih del brez plačila? Ni to logičen naslednji korak, če se ne strinjaš z obstoječim sistemom?

1. https://www.elsevier.com/authors/submit...
2. zaradi impact factorja

Zalozniki so se postavili kot defacto gate-keeperji za vse znanstvene objave, zlobirali sistem v katerem kasirajo dvojne (v nekaterih primeirh celo trojne) narocnine, sami pa ne prispevajo prav nicesar. Glede na to, da je bilo zgrazanje znanstvenikov nad zalozniki vseprisotno ze v mojih akademskih casih, sem zelo presenecen, da je trajalo 15+let preden so se zadeve dejansko zacele premikati... Kar ornk del tistih 7 milijard profita je moral romati v modre kuverte in zepe.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

poweroff ::

johanblond je izjavil:

Bodi faca in prilepi tukaj.
Res bi rad videl "argumentacijo".
Ampak par dni prej smo od znane odvetniške pisarne dobili pisno opozorilo, v katerem so nam zagrozili s tožbo in pravnimi posledicami, če bomo predstavili rezultate raziskave javnosti

Žal tega nimam pri sebi, ampak je v eni škatli nekje v Sloveniji. Bom pa skušal enkrat poiskati, ko bom na obisku v domovini. Se pa spomnim, da je pisalo nekaj v stilu da je naša raziskava zavajajoča, itd... kar malo žaljivo je bilo spisano vse skupaj.
sudo poweroff

c3p0 ::

Odvetnik lahko grozi kolikor želi, to ni nič nenavadnega. Če ima pravno podlago pa je drugo. Tu pa nastopi (preferrably) tvoj odvetnik.

poweroff ::

Ja, saj vem. Saj smo imeli v ekipi Majo Bogataj, ki je pravnica.

Zato smo pa tudi rekli "f... it". Je pa bedno, da je nekdo pripravljen dati 500-600 EUR za neke prazne grožnje... dobesedno denar vržen skozi okno. Res so morali biti obupani. :))
sudo poweroff


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

MIT ne bo več naročal Elsevierjevih revij

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
275809 (3582) Key Quest
»

ZDA razmišljajo o obveznem prostem dostopu do znanstvenih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4311238 (9112) jype
»

Plan S za odprt dostop do znanstvenih člankov pridobiva podpornike

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
84276 (2434) fujtajksel
»

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7521585 (17940) poweroff
»

Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6122761 (19588) mojca

Več podobnih tem