Slo-Tech - Osnovna valuta v znanstvenem establišmentu so znanstveni članki, ki podobno kot denar v ekonomiji opravljajo več funkcij. Po eni strani so poročila o raziskovalnem delu in zbirka znanja človeštva v sorazmerno surovi obliki, preden prečiščena pride v učbeniku, po drugi strani pa so zapis produktivnosti in kakovosti dela znanstvenikov in raziskovalcev. Razlogov, da jih želimo ohraniti za zanamce, je več, v svoji srži pa zanje velja podobno kot za knjige. A večina člankov dandanes že izide le v elektronskih revijah, zaradi česar so v večji nevarnosti, da nenadoma izginejo z obličja. To se že dogaja, ugotavljajo.

Raziskava, ki je bila objavljena v Journal of Librarianship and Scholarly Communication, je pokazala na hitro izgubljanje vsebin. Preverili so 7,4 milijona člankov, ki imajo unikatno številko DOI (digital object identifier). S tem enoličnim identifikatorjem bi moralo biti enostavno identificirati in najti članke ter ostale vsebine, ki dobijo DOI. To so tudi razna poglavja v...

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...

Slo-Tech - Elsevier je potrdil ugotovitve Johnnyja Saundersa , da nekateri založniki v PDF-je člankov ob vsakem prenosu dodajo enolični identifikator, s katerim lahko določijo vir datoteke ob nadaljnjem deljenju. Elsevier priznava taktiko, a zatrjuje, da gre za boj proti izsiljevalski programski opremi (ransomware) in ne za sledenje dokumentom.

Njihov tiskovni predstavnik je dejal, da enolični identifikator v PDF-jih preprečuje kibernetska tveganja na lastnih sistemih in na sistemih uporabnikov. Poudarja, da v dokumentih ni metapodatkov, ki bi omogočali identifikacijo uporabnika ali bralca. Gre za način, kako zaznajo vire napadov in o tem obvestijo uporabnike. Konkretno niso razložili, katere kibernetske napade imajo v mislih ali pred katerimi se morajo braniti. Ni pa jasno, kako si Elsevier hkrati predstavlja trditvi, da dokumenti nimajo podatkov za identifikacijo in da lahko pomagajo odkriti, kateri odjemalec je bil žrtev vdora.

Saunders, doktorski študent nevroznanosti na Univerzi v...

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze...

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...

Slo-Tech - Ko gre za vprašanje kraje avtorsko zaščitenih vsebin, je pogost izgovor, da v neki državi legalnih (ali cenovno sprejemljivih) načinov dostopa enostavno ni. V znanosti je ta problem še posebej pereč, ker so naročnine na številne znanstvene revije za manjše univerze in inštitute enostavno predrage. Situacijo rešuje Sci-hub, ki je po nekaj letih delovanja proč od zanimanja javnosti v zadnjem letu tudi zaradi nekaj odmevnih sodnih postopkov v ZDA prilezel na naslovnice. In Sci-hub uporabljajo praktično povsod, torej tudi na najbogatejših univerzah z najbolje založenimi knjižnicami.

O Sci-hubu, ki ga je ustanovila kazahstanska raziskovalka Alexandra Elbakyan, in tegobah plačljivega dostopa do člankov smo obširno pisali februarja. Sci-hub, ki je moral zaradi pregona sicer že nekajkrat zamenjati domeno, deluje kot vmesnik med Googlovim iskalnikom in članki, ki poskrbi za obvod...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...