vir: Europa.eu
Analiza Evropske komisije je bila nepopolna in ne omogoča z ustrezno gotovostjo potrditi, da je Intelovo ravnanje oviralo konkurenco. Šlo je kontroverzni program, ki je tekel med leti 2002-2007. Proizvajalci in sestavljavci računalnikov - šlo je za Dell, Lenovo, Hewlett-Packard (HP) in NEC -, ki so v vsaj 80 odstotkov svojih namiznih računalnikov vgrajevali Intelove komponente, so imeli posebne popuste (gole omejitve in pogojni rabati). Intel je v nekaterih primerih celo plačeval proizvajalcem, da so zavlačevali z dobavo računalnikov z AMD-jevimi procesorji, zaradi česar so bili manj privlačni. Evropska komisija je bila ugotovila, da Intelova prevlada na trgu ni bila problematična, je pa kot nezakonite ocenila Intelove popuste in ostale manevre za oviranje prodaje AMD-jevih procesorjev.
Intel je v pritožbi zatrjeval, da se mu kršijo človekove pravice (ki jih lahko v omejenem obsegu uživajo tudi podjetja). Trdil je, da sodišče ni uspelo dokazati, da popusti kakorkoli krnijo konkurenco in da ni izvedlo ustreznega preizkusa AEC (as-efficient-competitor). Komisija je menila nasprotno in da testa AEC sploh ni treba izvesti, ker popusti na zvestobo po sami funkciji omejujejo konkurenco. A ker test AEC ni bil izveden, niti ni tega storilo Splošno sodišče leta 2014, je primer leta 2017 na Sodišču padel. Sedaj je Splošno sodišče ugotovilo, da ni mogoče dokazati, da rabati predstavljajo kršitve 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ker je bil to temelj, na podlagi katerega je bila izrečena globa, je odločba Evropske komisije v tem delu odpravljena. Intelu globe ne bo treba poravnati.