» »

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2021

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2021

Slo-Tech - Znani so vsi letošnji dobitniki Nobelovih nagrad. Nagrado švedske centralne banke za ekonomijo, ki ni del originalnih Nobelovih nagrad in jo podeljujejo v spomin na Alfreda Nobela, letos prejmejo polovico David Card z Berkeleyja za empirične prispevke k ekonomiki dela in po četrtino Joshua D. Angrist z MIT-a in Guido W. Imbens s Stanforda za metodološke prispevke k analizi vzročnih razmerij. Trojica je proučevala naravne poizkuse in pokazala, kako lahko ponudijo odgovore na ključna vprašanja o družbi. Nagrada znaša 10 milijonov švedskih kron, kar je slab milijon evrov.

V eksperimentalnih vedah, kot je medicina, smo navajeni poizkuse izvajati z randomiziranimi kontrolnimi skupinami. Posameznike naključno razvrstimo v dve skupini, ki se razlikujeta le po proučevani spremenljivki, najraje tako, da niti preiskovanci niti preiskovalci sproti ne vedo, v kateri skupini so. V družbi so takšni poizkusi nemogoči, saj ne moremo ljudi prisiliti, naj predčasno končajo šolanje ali pa se ne poročijo, če želimo analizirati vpliv teh spremenljivk. Zato smo omejeni na naravne eksperimente, torej opazovanje in analizo dogodkov v resničnem življenju. Včasih se namreč zgodi, da se zunanji dejavniki sestavijo tako, da imamo pred očmi eksperiment v naravnem okolju. Glavni problem pa je ugotoviti, kaj so korelacije in kaj res vzročna razmerja.

Card je analiziral predvsem ekonomiko dela. Zanimali so ga vplivi minimalne plače, priseljevanja in izobrazbe na prejemke zaposlenih. Še v 90. letih je med ekonomisti veljalo prepričanje, da zvišanje minimalne plače poveča brezposelnost, ker se povečajo stroški dela nad mejno produktivnost. Kljub prepričljivemu zdravorazumskemu zvenu trditev ni imela veliko trdnih dokazov; nekatere študije so kazale celo negativno korelacijo. Card je z že pokojnim Alanom Kruegerjem analiziral dogajanje na meji med New Jerseyjem in Pensilvanijo, ko so v prvi zvezni državi povišali minimalno plačo s 4,25 na 5,05 dolarja, v drugi pa ne. Ker med trgoma na obeh straneh meje ni bilo bistvenih razlik, sta lahko dvig minimalne plače obravnavala kot edino spremenljivko. Pokazalo se je, da se brezposelnost ni spremenila, niti ko sta se osredotočila na branže z nizko dodano vrednostjo. Podobno je Card odkril tudi v drugih raziskavah. Dela številnih drugih ekonomistov so kasneje pokazala, da je vpliv višine minimalne plače na zaposlenost majhen, bistveno nižji od prvotnih sklepov.

Card je proučeval tudi, kako šolanje vpliva na prihodke. Vsako povprečje pokaže, da kdor hodi dlje v šolo, zasluži več, a to je korelacija. Morda imajo ljudje, ki dlje hodijo v šolo, osebnostne lastnosti, zaradi katerih tudi več zaslužijo. Card in Krueger sta za analizo izkoristila dejstvo, da lahko mladostniki v ZDA zapustijo šolo, ko dopolnijo 16 ali 17 let (odvisno od zvezne države). Ker se šolsko leto začne za vse rojene v istem letu istočasno, to pomeni, da rojeni bolj zgodaj šolo zapustijo prej, torej z manj leti (meseci) šolanja. Primerjava otrok, rojenih v prvem in zadnjem kvartalu, je odkrila statistično pomembno razliko. Preračunano na celotno leto je dodatno leto izobraževanja prineslo devet odstotkov višjo plačo. To je več, kot znaša korelacija med izobrazbo in plačo: 7 odstotkov za vsako leto izobraževanja.

Tretji fenomen, ki se mu je Card posvetil, so migracije. Tudi tu je moral poiskati primeren dogodek, saj se načeloma priseljenci ustalijo, kjer trg dela pač potrebuje delavce in raste. Zanimivo okno pa se je odprlo aprila 1980, ko je Fidel Castro dovolil oditi vsem Kubancem, ki so to želeli. Ti so se v veliki meri preselili v Miami, kar je za sedem odstotkov povečalo število delovno sposobnih ljudi. Kljub temu velikemu povečanju niso beležili negativnih posledic na prebivalce z nizko izobrazbo. Plače so ostale enake, nezaposlenost ni narasla. Kasnejše raziskave so pokazale, da migracije pozitivno vplivajo na gospodarstvo in celo povečajo prihodke domačinov, medtem ko prihodki predhodnih migrantov lahko upadejo. Ena izmed razlag je, da se ob dotoku migrantov domačini prestavijo na bolje plačana delovna mesta, za katera je zahtevano visoko znanje jezika, ki ga migranti običajno nimajo, zato ne tekmujejo za ista delovna mesta.

Joshua Angrist in Guido Imbens pa sta se ukvarjala z vprašanjem, kako tolmačiti izsledke naravnih poizkusov. Empirične raziskave so nepopolne, zato terjajo poseben metodološki pristop, da so rezultati verodostojni. Vprašala sta se, v katerih primerih smemo uporabiti rezultate naravnih poizkusov, če so med posameznimi udeleženci razlike in nimamo moči odločanja, kdo bo sodeloval. Pokazala sta, da lahko z dvostopenjsko metodo vseeno pridemo do rezultata. Najprej ocenimo, kako eksperiment vpliva na verjetnost, da posameznik sodeluje v neki skupini. Nato pa šele ocenimo, kaj je pokazal eksperiment. Medd rugim sta Angrist in Imbens pokazala, da lahko vpliv ocenimo le za ljudi, ki so med eksperimentom dejansko nekaj spremenili v svojem življenju. Njuna metoda se imenuje LATE (local average treatment effect) in predstavlja neobhoden del moderne ekonomije in drugih ved, kjer se ukvarjajo z empiričnimi raziskavami v naravnem okolju.

9 komentarjev

srus ::

Tretji fenomen - migracije Kubancev v Miami. Takrat sta v Miamiju živela moj stari stric in teta. Zaradi noro povečane stopnje kriminala sta se odločila preseliti v Sarasoto. Ampak jasno, ne dobiš Nobelove nagrade, če ugotoviš kaj takega.

miroB ::

Je šlo pri povečanju stopnje kriminala za korelacijo, ali vzročno povezanost, z migracijami....?

borko ::

Castro je takrat odprl zapore in nagnal par tisoč kriminalcev & psihiatričnih bolnikov na Florido.

GizmoX ::

Glede drugega fenomena (dolžina šolanja - višina plače):
V prvem razredu so najstarejši skoraj 1 leto "pred" najmlajšimi sošolci. Medtem, ko si mlajši sploh še ne zna sam obrisat riti, se gre starejši v šolo dolgočasit (ali pa vsaj uživat), ker itak že pozna vse črke in števke.
Mlajšemu je vsako pisanje, računanje in domača naloga muka, starejšemu mala malica.
Ta razlika se verjetno vleče še leta (verjamem pa, da se z leti zmanjšuje).

Ko pridejo do 15. leta starosti (konec osnovne šole), pri nas sicer dokončajo še najmanj 9. razred (ter večina še več), tako da je dolžina šolanja do takrat za oba enaka (9 let).
Bi bilo zanimivo videti na slovenskih podatkih, ali so v 9. razredu razlike med mlajšimi in starejšimi (nacionalno preverjanje znanja?).
Pa tudi naprej - koliko mlajših se odloča za krajše srednje šole (2, 3 leta) s potencialno nižjimi bodočimi zaslužki, ter koliko starejših se odloča za srednje šole, gimnazije, fakultete - s potencialno višjimi bodočimi zaslužki.
udirač => uni. dipl. inž. rač.

MrStein ::

Podobno zadevo je opisal, mislim da Veritasium, na primeru uspešnih športnikov (hokejisti, če se prav spomnim).
Rojeni na začetku leta imajo večjo verjetnost, da so uspešni športniki, oziroma, večina uspešnih športnikov je rojenih na začetku leta. Kot se izkaže ne (ne nujno) zaradi njih samih, ampak ker se otroci grupirajo po letih, ti pridejo skupaj v razred z mlajšimi in so v športu (igrajo z "enako" starimi, torej svoj šolski letnik) boljši od njih (večji, močnejši, zaradi starosti). Zaradi tega imajo večino mladosti prednost (boljše rezultate) in posledično več pozornosti, spodbude in podpore (trenerjev, staršev itd...), kar jih spet izboljša.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

miroB ::

MrStein je izjavil:

Podobno zadevo je opisal, mislim da Veritasium, na primeru uspešnih športnikov (hokejisti, če se prav spomnim).
Rojeni na začetku leta imajo večjo verjetnost, da so uspešni športniki, oziroma, večina uspešnih športnikov je rojenih na začetku leta. Kot se izkaže ne (ne nujno) zaradi njih samih, ampak ker se otroci grupirajo po letih, ti pridejo skupaj v razred z mlajšimi in so v športu (igrajo z "enako" starimi, torej svoj šolski letnik) boljši od njih (večji, močnejši, zaradi starosti). Zaradi tega imajo večino mladosti prednost (boljše rezultate) in posledično več pozornosti, spodbude in podpore (trenerjev, staršev itd...), kar jih spet izboljša.

Ja Luka Dončič je potrditev tega. S tem da je on vedno treniral z za kategorijo starejšimi...

borko je izjavil:

Castro je takrat odprl zapore in nagnal par tisoč kriminalcev & psihiatričnih bolnikov na Florido.

Tako da ni vzročne povezave z migracijami, kot takimi, ampak z tipom ljudi, ki so migrirali...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: miroB ()

Hypathia ::

MrStein je izjavil:

Podobno zadevo je opisal, mislim da Veritasium, na primeru uspešnih športnikov (hokejisti, če se prav spomnim).
Rojeni na začetku leta imajo večjo verjetnost, da so uspešni športniki, oziroma, večina uspešnih športnikov je rojenih na začetku leta. Kot se izkaže ne (ne nujno) zaradi njih samih, ampak ker se otroci grupirajo po letih, ti pridejo skupaj v razred z mlajšimi in so v športu (igrajo z "enako" starimi, torej svoj šolski letnik) boljši od njih (večji, močnejši, zaradi starosti). Zaradi tega imajo večino mladosti prednost (boljše rezultate) in posledično več pozornosti, spodbude in podpore (trenerjev, staršev itd...), kar jih spet izboljša.

No, Nobelovca, če prav razumem, trdita ravno obratno, da so mlajši otroci, rojeni v zadnjem kvartalu leta, uspešnejši in moja, seveda povsem nereprezentativna izkušnja, temu pritrjuje.

Ker se šolsko leto začne za vse rojene v istem letu istočasno, to pomeni, da rojeni bolj zgodaj šolo zapustijo prej, torej z manj leti (meseci) šolanja. Primerjava otrok, rojenih v prvem in zadnjem kvartalu, je odkrila statistično pomembno razliko. Preračunano na celotno leto je dodatno leto izobraževanja prineslo devet odstotkov višjo plačo.


Sta pa obravnavala predvsem intelektualne dosežke, pri športu morda velja drugače.
Just because you can, doesn't mean you should.

McHusch ::

Hypathia je izjavil:

MrStein je izjavil:

Podobno zadevo je opisal, mislim da Veritasium, na primeru uspešnih športnikov (hokejisti, če se prav spomnim).
Rojeni na začetku leta imajo večjo verjetnost, da so uspešni športniki, oziroma, večina uspešnih športnikov je rojenih na začetku leta. Kot se izkaže ne (ne nujno) zaradi njih samih, ampak ker se otroci grupirajo po letih, ti pridejo skupaj v razred z mlajšimi in so v športu (igrajo z "enako" starimi, torej svoj šolski letnik) boljši od njih (večji, močnejši, zaradi starosti). Zaradi tega imajo večino mladosti prednost (boljše rezultate) in posledično več pozornosti, spodbude in podpore (trenerjev, staršev itd...), kar jih spet izboljša.

No, Nobelovca, če prav razumem, trdita ravno obratno, da so mlajši otroci, rojeni v zadnjem kvartalu leta, uspešnejši in moja, seveda povsem nereprezentativna izkušnja, temu pritrjuje.

Ker se šolsko leto začne za vse rojene v istem letu istočasno, to pomeni, da rojeni bolj zgodaj šolo zapustijo prej, torej z manj leti (meseci) šolanja. Primerjava otrok, rojenih v prvem in zadnjem kvartalu, je odkrila statistično pomembno razliko. Preračunano na celotno leto je dodatno leto izobraževanja prineslo devet odstotkov višjo plačo.


Sta pa obravnavala predvsem intelektualne dosežke, pri športu morda velja drugače.


Obravnavala sta otroke, ki zapustijo šolo takoj ob dopolnjenem 16. ali 17. letu. Ti imajo namreč različno število mesecev šolanja. Kdor šolo izdela do konca, razlika nima.

gus5 ::

imamo pred očmi eksperiment v naravnem okolju
Trg je naravna danost? Minimalna vrednost delovne sile, izražena kot cena delovne sile na uro in določena s strani javne oblasti, ni ideološko konstrukt, ampak merljiva naravna/fizična entiteta? Ekonomija je naravoslovna veda?
:))


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2021

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
92142 (1479) gus5
»

FDA: pregled raziskav 2008-2018 pokazal, da mobilni telefoni ne povzročajo raka

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
274729 (2089) Matthai
»

Onesnažen zrak poneumlja (in ubija)

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
174653 (2561) Invictus
»

Daljše šolanje pozitivno vpliva na zdravje (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
659652 (6600) D3m
»

Ekonomija

Oddelek: Šola
282408 (1435) donfilipo

Več podobnih tem