Postaje za merjenje kakovosti zraka na Kitajskem
Onesnažen zrak ima negativne vplive na ljudi, ki se kažejo v znižani pričakovani življenjski dobi, več boleznih in hospitalizacijah, zdravju otrok, demenci itn. O vplivu na inteligenco so sicer že izvedli nekaj manjših raziskav, a so se v glavnem osredotočali na mladino. V najnovejšo raziskavo pa so vključili vse starostne skupine in dokazali korelacijo, ki je večja za starejše ljudi, moške in manj izobražene. Z drugimi besedami: slab zrak ima pri zniževanju kognitivnih sposobnosti najmočnejši vpliv na starejše manj izobražene moške.
V študiji so analizirali rezultate jezikovnih in matematičnih testov več kot 20.000 ljudi, ki so jih reševali v letih 2010-2014. Gre za bazo CFPS, ki vsebuje rezultate reševanja 24 standardiziranih matematičnih nalog in 34 jezikovnih. Kakovost zraka so ocenjevali kot koncentracije značilnih onesnažil, in sicer žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in delcev PM10, iz česar se izračuna indeks onesnaženosti.
Analiza takšnih rezultatov mora upoštevati in kontrolirati tudi za vse ostale spremenljivke, ki vplivajo na rezultat, denimo izobrazbeno strukturo sodelujočih, socio-ekonomski položaj, življenjski slog, razdražljivost in manjšo pripravljenost na sodelovanje, ko je zrak slab ipd. Rezultati so pokazali, da tudi z upoštevanjem vseh teh spremenljivk lahko zaključimo, da onesnaženost zraka korelira z znižano kognitivno sposobnostjo in jo verjetno celo povzroča. Iz rezultatov so ocenili, da bi se povprečen kitajski posameznik, ki živi v onesnaženem mestu, ob znižanju koncentracije PM10 na dovoljene vrednosti, premaknil iz 50. percentila v 63. (jezikovne sposobnosti) ali 58. (matematične sposobnosti) percentil. Učinki so kumulativni; čim dlje posameznik živi v onesnaženem okolju, tem bolj bodo prizadete njegove sposobnosti.
Eden izmed avtorjev raziskave Xi Chen z Yala je pojasnil, da so učinki veliki. Onesnaženost zraka ima podobne vplive na sposobnosti kakor eno leto manj formalne izobrazbe. To velja v povprečju, za moške, starejše od 64 let, pa so ti efekti še bistveno večji in lahko ustrezajo več letom izobrazbe. To je tudi prva raziskava, ki je pokazala, da je ta negativen efekt prisoten tako pri moških kakor ženskih, in to v vseh starostnih kategorijah. Že pred tem smo vedeli, da je onesnaženost zraka povezana z večjo verjetnostjo duševnih bolezni pri otrocih, tveganjem za razvoj starostne demence, višjo umrljivostjo ljudi z duševnimi boleznimi itd.
Morda se sliši eno leto formalne izobrazbe malo, a statistično je vsako leto dodatno v šoli zelo močno korelirano s kakovostjo življenja in uspešnostjo posameznika v nadaljevanju. Še najlepši eksperiment je izvedla britanska vlada, ki je leta 1973 podaljšala obvezno šolanje za eno leto do 16. leta. Primerjava dveh generacij, ki sta si praktično enaki, razen dodatnega leta šolanja, je pokazala statistično pomembne razlike.
Več kot 91 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v okolju s preveč onesnaženim zrakom. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je to četrti najpogostejši razlog smrti, in sicer naj bi letno zaradi posrednih komplikacij zaradi onesnaženega zraka prekmalu umrlo več sedem milijonov ljudi. Mesta z najbolj onesnaženim zrakom so v Aziji, v glavnem v Indiji, na Kitajskem, nekaj jih je tudi v Afriki.
Kakovost zraka v Sloveniji meri ARSO. Najbolj kritična meseca sta december in januar, ko je kakovost zraka najslabša. Lanski rezultati kažejo, da posebej velikih razlik med mesti v Sloveniji ni. Najslabše so se lani odrezali v Celju, Murski Soboti in Zagorju, medtem ko so na Obali, v Trbovljah in Velenju imeli nekoliko boljši zrak.
.