Ekonomija

Zdravo fantje(in dekleta),

ker mi je veliko ekonomskih pojmov precej tujih, bi prosil za kakšen link oz naslov knjige, kjer so dokaj poljudno razloženi pojmi sodobne ekonomije, njen ustroj in delovanje današnjega poslovnega sveta. Ne potrebujem univerzitetnega učbenika, prav tako tudi ne malega slovarčka tipaInflacija: inflacija je... Potrebujem knjigo ki bi razložilq ZAKAJ IN KAKO nastane dotični pojav, kako vpliva na finančne trge, kaj dejansko je... Če ima kdo kakšen predlog, kar na dan z njim...

Veliko maš teh knjig. Uporabi malo cobiss za iskanje. Kot so OSNOVNI pojmi ekonomija obsega, ekonomija razpona, ekspanzivna ali restrektrivna (monetarna) politika, ter še in še, imaš lepo razloženo v univerzitetnih učbenikih. Če iščeš že po znanih pojmih, lahko uporabiš google, vedno ti bo najdo razlago. Drugače pa je najboljše pobrskat po angleški literaturi. Če bi si rad približal pogleda na delovanje poslovnega sveta, ti priporočam, da si kupiš časois Finance (1x ali 2x na teden). Tam najdeš teorijo in prakso skupaj, kar je veliko lažje za razumevanje.

Evo ena tema, ki jo je škoda pustiti pri: 'kje bom plonkal' in 'kaj naj preberem'. Vse preveč je namreč metafizičnih prepirov o pravilni obliki ideologije, znanosti, ki za njo stojijo, pa so povsem poljudno nedotaknjene. Zato sem se odločil, da svoja zapažanja in učenja, delim še morda s kom.

Najbolj kritično za fronto levo desno...in to pravo fronto, ne umetno s cingljanjem triangla okoli mavrićnih:), je pojem welfare state, sli slim state. Pomeni država ki NI socialna je slim, eno najuglednejših imen te ekonomije pa je Milton Friedman:

http://video.google.com/videoplay?docid...

Ker kot kaže znamo izgubiti socialno državo, vsaj toliko, da boste vedeli, da so ljudje in sile, ki to komaj čakajo...in da dokazati da nimajo prav, niti ni tako enostavno

V srednji šoli smo imeli dva učbenika, ki ju imam v prav luštnem spominu - avtor (vsaj enega) je bil Miroslav Glas, naslov (vsaj enega, za drugega nisem prepričan) pa "Ekonomija narodnega gospodarstva", če se ne motim.

Učbenika sta soliden pedagoški uvod v ekonomijo. Ni na "nivoju" Samuelsona [tega sicer nism bral] ali Dornbusch/Fischer/Starz(?), kar mu za potrebe "začetnika" štejem v prid. Nikar pa ne posegaj po literaturi, ki jo uporabljajo na Pravni fakultetu (A. Bajd oz. F. Štiblar), je pedagoški kriminal.

Iz tega se vidi praktično nič.

'According to the U.S. Department of Labor Wage and Hour Division, each state has its own laws for minimum wage. The laws can vary greatly, making minimum wage an opportunity for some and a lost opportunity for others. As of June 2010, the state of Alabama had no minimum wage requirement, while the state of Washington had the highest minimum wage at $8.55 per hour. Inconsistent minimum wage laws around the country can keep some workers living below the poverty line while others are able to provide for themselves'.

http://www.bls.gov/web/laus/laumstrk.htm

Alabama in Washington, bi načeloma lahko bila zelo različna v drugih vplivnih parametrih, kjer bi se vpliv tega (dejasnko ima Alabama 7,3....Wahington pa 8,3 brezposelnost) minimal wage faktorja izničila. Problem je, ker se mi nekako zdi, da bi po naravi reči, Washington nemara imel prednosti pri zaposlenosti? Ne? Glavno mesto.

Perhaps the most famous recent minimum wage study examined the employment effect of raising New Jersey's minimum wage. This study by Card and Krueger was groundbreaking because it examined firm-level data using a natural experiment methodology that examined the responses of firms on both sides of the New Jersey-Pennsylvania state border before and after the imposition of New Jersey's 1992 minimum wage increase. Card and Krueger focused their analysis on fast-food restaurants, as these would be the most heavily affected by the increase. By conducting a phone survey of a sample of over 400 fast-food restaurants, the researchers were able to conclude that the increase in the New Jersey minimum wage did not lead to any measurable negative effect on employment. Card and Krueger's results actually point to a slight positive effect on fast-food employment (Card and Krueger 1994).

Tole ni slaba raziskava po moje.
In Friedmanu rastejo rožički?

Ni tako enostavno.

"Če povzamem. Milton Friedman se v konkretnem primeru USA moti. Nikjer razen pri na roke izbrani Nevadi, ni najti kakšne korelacije med minimalno plačo in stopnjo brezposelnosti."

To je tvoja ugotovitev ali kakšna resna statistična analiza? Ker izračunati tole ni mačji kašelj. Rabiš pa verjetno vsaj za 100 let podatkov (ki verjetno niti ne obstajajo, ker zvezna oblast včasih ni imela takšnega aparata kot danes).
Domnevam, da je trenutno največja brezposelnost v Nevadi zaradi strukture ekonomije in nima nobene veze z minimalno plačo.

http://video.google.com/videoplay?docid...

Kot rečeno tole je šola.

Včasih se da kar lepo videti, da krivo vero učijo tudi prof.dr.ekonomskih ved in to širom po forumih, predavanjih in knjigah sveta...je pa taka odprta šola s pojasnili popolnim začetnikom, do eventuelnih intervencij dohtarjev toliko boljša. Ker nimajo pravega piedestala niti toliko, kot v normalni akademiji.

In grem naprej. Še sem pri Friedmanu, prav je da spoznate glavne motorje ideologij po svetu in da veste, da Janša, ali Jankovič, lahko samo pobirata drobtinice in nasvete iz teh velikih modelov...če bo pa sreča in zdravje, pa preidem tudi na druge šole. Namen je pokazati neke aktualne ideološke parole in poleg njih seznaniti se tudi z nekaterimi ekonomskimi orodji in analizami.

Milton delček iz gornjega filma zaključi z ugotovitvijo, da minimalna plača ni nikjer dosegla nobenega pozitivnega cilja, ki si ga je zadala. O tem zdaj ne bi. Kogar zanima si pa na linku Minimum wage @ Wikipedia ...in tam podanih linkih lahko prebere goro tega.

Zame je takoj za tem ena veliko slastnejša trditev in izziv.

Najprej govori o slabostih sindikatov. Moram priznati, da kar sem bral o ameriških sindikatih in o Hoffi (Jimmy Hoffa : Jimmy Hoffa) @ Wikipedia recimo, je to celo poglavje zase..ampak ga nekako ne morem primerjati z aktualno borbo sindikatov JS...zato raje o tem zdaj ne bom Vendar nedvomno vidim tudi pozitivne strani delavske borbe.

Govora je o 'social security'. Najprej pravilno, da je prispevek za socialno varnost na nek način razlagan napačno. Da se nikoli ne pove, da je pol stroška za socialno varnost na plečih delodajalca (6,5% govori o USA tistega obdobja!), kar se je nekako rado zamolčalo.

Falacy, Fellschluss, ali logična napaka, naj bi bilo mišljenje, da je mogoče delati dobro....wellfare s tujim denarjem. Dober argument:

'Very few people spend other's people money as they would spend their own'

Govori o tem da 'social security' nikoli nikjer ni nič dobrega prinesla.

Govori o tem, da socialna država pomeni samo breme za družbo in da je USA v 19.stoletju napredovala najbolj, ko je še spoštovala stroge liberalne vrednote brez vmešavanja države, v obliki večjih davkov in socialne države.

No tu sem pa že zmeden.
Najprej najbolj donosni posli amerike in sveta se vršijo z: 'other people's money'. Pa četudi je ta v privatni lasti in se na čase zaštrika tako, da ga mnogi izgubijo velike količine. V privatnih ustanovah izgubijo vse! No to je priznam ena taka podla primerjava, ker ne gre za isti princip. Vlada denar zahteva...privatne investicije pa so stvar osebnega rizika in znanja.

Pa naj zato preidem na eno pošteno vprašanje.

Najprej nekateri pravijo da je USA in cela Eusarija, ki ni bila pod komunizmom, najbolj napredovala v duhu 50tih do 70tih prejšnjega stoletja, ki je bilo keynesijansko. Pa tudi tako na splošno, brez ekonomskih doktrin velja, da je človeštvo najbolj napredovalo v zadnjem stoletju in ne 19.tem? Pomenu v duhu socialne države v Evropi in deloma USA in seveda znanstvenega napredka, v tej razviti civilizaciji. Tu vas počakam za mišljenja.

Takole na hitro o mag.Bernardu Brščiču.

Ker je zaoral široko po humanizmu, mu je veliko težje, kot fachtrotelnom Ampak ravno zaradi tega, pa ne govori čiste idiotizme in načenja prave teme in prava vprašanja.

Edino kar seveda moram postaviti pod vprašaj je:

-ali dejansko judeo-krščanski moralno-etični stroj nima naslednika. Nikjer? Po metodi sodobnejšega, empiričnega in znanstvenega, ki celo v morali in etiki lahko nadomesti mehanizem tako pravičnosti...kot jaz kot neosocialist trdim, zapolni tudi nujno potrebno socialnost, če že vzamemo za zakon, da je trg nevtralno matematično pogajališče za menjavo in socialne pravičnosti na trgu ni?

Namreč dobrine, ki se menjajo na trgih niso večina dobrega in večina tega, kar ljudje izmenjavajo. (ne za denar, pač pa po drugih pravilih, katerih velik del pravil določa ravno judeo-krščanstvo?

Da ne govorim o tem, da tudi klasični trgi, kjer je denar edina valuta, niso popolni in brez napak nikjer in ponekod kar hlepijo in prosijo po intervenciji...drugje pa seveda intervencija v bistvu samo res meče pesek v naoljen stroj.

Če gledamo po prihrankih, je Janko ....., ki je po izobrazbi kuhar, pa ne s čisto dokončano poklicno, doktor ekonomskih ved.

V švici ima 7.750.000€ v Lictensteinu pa ne pove

Bi bilo zanimivo poslušat njegovo zgodbo...ampak je passe total.
Enkratno in neponovljivo.

To o čemer govori mag.Brščič pa vedno bolj aktualno.

Drugače se pa strinjam, da je Brščič prijetna osvežitev na tv zaslonih. Kar se pa tiče oznake 'neosocialisti' mu dam kar prav. Saj že v skoraj vsaki kolumni 3x naletim na 'neoliberalizem', kaj ti pa preostane drugega - fairplaya v pisunstvu in agitaciji pač ni :D

donfilipo je 5. maj 2012 ob 05:43 izjavil:

Cifre minimalne postavke na uro (najbolj pogosta 7.25$) sem primerjal z stopnjo brezposelnosti.

http://www.bls.gov/web/laus/laumstrk.htm
List of U.S. minimum wages @ Wikipedia
in iskal pomembno korelacijo. Je ni.
http://www.easycalculation.com/statisti...

Mimogrede, če sta slučajni spremenljivki nekorelirani, še ne pomeni, da sta neodvisni!
Poleg tega na brezposelnost vpliva tudi še vse kaj drugega kot minimalna plača.

A če prav razumem, poskušaš trditi to, da spreminjanje višine minimalne plače ne spreminja brezposelnosti? Skratka, če ukinemo predpisano minimalno plačo, ali pa jo dvignemo na 1500 eur bruto, se odstotek brezposelnosti ne bi spremenil?

In seveda tu sem nekako domneval, da če že, je minimalna plača in median plača rasla z inflacijo, a ostala v približno enakem sorazmerju od časov filmčka, ki ga je posnel Friedman.

Nekako ne vidim logike, po kateri bi v USA minimal wage drastično padel, glede na median plačo.

No če pa je...potem je pa Friedman lahko v filmčku govoril o resnem perečem problemu, ki pa so ga korigirali tako, da so minimal wage relativno spustili res na minimum za ameriške standarde preživetja.

Popravi sliko!

Vidi se NIČ!

In ne kompliciraj po nepotrebnem! Matematike streljam, ker vedno vse predvidijo narobe in skoraj nič ne razumejo

Kar se pa minimalne tarife tiče, pa slika ni poljubna ali zapletena krivulja (po teoriji Friedmana), ampak točno določena.

V enostavni shemi takale:

File:Wage labour.svg @ Wikipedia

Iz tega se jasno da predvideti, kakšen vpliv ima, če je minimalna plača večja. Načeloma je ob večji minimalni plači, brezposelnost ploščina sivega trikotnika. In ko to vnesemo v drug (x,y), graf, je korelacija enostavna in jo že ta kalkulator zazna!

Korelacijo računa nekako pavšalno za vse točke in ne določa pozicije za posamezne točke (te izmerimo:)...recimo cik cak krivulja, kjer je pri x=1, y=1; x=2, y=0; x=3,y=1; x=4,y=0; x=5,y=1; x=6,y=0; x=7,y=1 da korelacijo 0, iz česar bi lahko sklepali da ni nobene pravilnosti, čeprav ko pa izrišemo graf, pa je in se na osnovi te krivulje, se da dokaj dobro predvideti naslednje točke! To so pač limite tega enostavnega statističnega orodja.

Ta enostavni kalkulator že zazna funkcije (korelacije) kot so

f(x)=k * x + c
f(x)=k * x^n +c

in nemara še kakšno.....

To pokaže tako da je korelacijski faktor pri enostavni funkciji f(x)=3x enostavno ena. Ali 100%. Pri kvadratni pa 0,996 recimo. Po tem vemo, da gre verjetno za nek zakon (korelacijo) in se lahko s funkcijo in meritvami ubadamo naprej.

Le da doslej še nisem zasledil, da bi pravilno opravili meritve, kjer bi izločili moteče, v deželah, kjer so minimalno postavko recimo postavili dovolj visoko, da sivi trikotnik nastane.

Pa bi se nemara celo moral dati izmeriti.
Ker kot rečeno, so države, kjer je prag revščine, enak minimalni tarifi, ta ne more več dol in zna se zgoditi, da pride višje od ekvilibrija povpraševanja in ponudbe.

Jeba nauke i tehnike

Ampak dobro. Sliko sem pa vendarle videl. Orodje (calculator) dejansko ne razpozna vseh funkcij, dobro. Kot rečeno, že pri kvadratni funkciji f(x)=x^2, korelacija pade pod 1. Pa če vnesemo čiste pravilne številke.
2.....4
3.....9
4.....16
5.....25
6.....36
7.....49
8.....64
dobimo korelacijo 0,9853....
Tudi če poljubno podatke zajamemo in zamešamo vrstni red!!!!
4-16,7-49,2-4,5-25,3-9,6-36,8-64.

pri kubu
2.....8
3.....27
4.....64
5.....125
6.....216
7.....343
8.....512
dobimo korelacijo 0,9527

in če gremo dodati k=2 in c =2 dobimo pri kvadratu
2.....10
3.....20
4.....34
5.....52
6.....74
7.....100
8.....130
korelacijo spet 0,9853. Pomeni to ga ne zmede.
Povsem zmede ga enakost...recimo da so vsi podatki enaki, ali zelo podobni. (f(x)=30

Za take primere seveda profiji uporabljajo tudi druga orodja in seveda sklepanje.

Denimo, da imamo podatke ko vsak drug dan nekdo dela in zasluži nek znesek, vmes pa je prost in ne zasluži nič
1.....30
2.....0
3.....32
4.....0
5.....28
6.....0
7.....35
8.....0
Korelacija -0,1857...

Dobimo da ni nobene (prave) korelacije...čeravno je jasno približno, kako so te številke lahko nastale in koliko bo lahko zaslužil dneve v prihodnje.

Prav tako je jasno, da bi Friemanov efekt minimal wage-a v kolikor bi nastopil, bila neka jasna korelacija med višjo minimal wage in večjo brezposelnostjo.

Razen ko je minimal wage prenizek, da bi efekt sploh sprožil in tudi če je na meji se iz testa kalkulatorja zdi, da bi se lahko jasna korelacija povsem podrla. Ker imamo vmes tiste ničle, ko efekta ni in povsem zmedejo kalkulator.

In jasno, da pa je zadeva še bolj luštna, so pa tu še prožnost ponudbe in povpraševanja in še kaj bi se našlo. Ampak v grobem pa mislim, da je zdaj zadeva kar jasna:)