» »

Razvili 100-krat hitrejši 3D tisk

Razvili 100-krat hitrejši 3D tisk

Slo-Tech - Eden glavnih problemov 3D tisk je nizka hitrost, saj se čas za tisk posameznega izdelka meri v urah. Zato je dobrodošla novost, ki so jo razvili na Univerzi v Michiganu, s katero je mogoče tiskati stokrat hitreje. Za demonstracijo so uporabili material iz posebne smole, ki so ga obdelovali s svetlobnimi diodami (LED) v modri in ultravijolični barvi. Smola se ob izpostavitvi svetlobi ustrezne valovne dolžine strdi, kar omogoča hiter nastanek tiskanega predmeta.

Ker smola absorbira modro in ultravijolično, lahko s spreminjanjem intenzitete osvetlitve spreminjamo, kako globoko bo žarek prodrl in se smola strdila. Tisk poteka tako, da skozi dno sveti ultravijolična svetloba, hkrati pa skoznjo pošiljajo tudi vzorce intenzivne in manj intenzivne modre svetlobe. Ob uporabi zgolj modre svetlobe, bi se strdila vsaka plast posebej, kar bi upočasnilo cel postopek. Tako pa lahko z UV svetlobo preprečijo prezgodnje strjevanje (polimerizacijo) in hkrati, torej v enem prehodu "natisnejo" celo milimetrske plasti. Pri običajnem 3D tisku gre za mikrometre. Ker s kombinacijo UV in modre svetlobe oblikujejo predmet, gre v resnici za pravi 3D tisk, ne le zlaganje 2D struktur.

In kako hitro gre? Zelo. Raziskovalci so uspeli doseči hitrosti 2 metra na uro, medtem ko je pri klasičnem načinu to zgolj nekaj deset milimetrov na uro. To še vedno ni hitreje od ulivanja, a že zelo zelo uporabno. Glavno vprašanje pa je, s kakšnimi materiali bo to šlo. V 3D tisku seveda nimamo zgolj plastik, temveč v zadnjem času tudi kovine in še kaj. Raziskovalci zagotavljajo, da je tudi nova tehnologija prenosljiva in da lahko smoli dodamo na primer delce keramike, ki se potem porazdelijo po predmetu in jim po tisku lahko odžgemo smolo, pa bo ostala zgolj koramike.





7 komentarjev

stara mama ::

Stereolitografija, nič novega! Razen hitrosti.

Glavno vprašanje pa je, s kakšnimi materiali bo to šlo. V 3D tisku seveda nimamo zgolj plastik, temveč v zadnjem času tudi kovine in še kaj.

Tudi kovina ni nič novega, če sem to počel že leta 2011 na ustreznih aparaturah. Temu se reče selektivno sintranje (zelo počasen proces mimogrede)
Ekologija™ in Trajnost™

Zgodovina sprememb…

#000000 ::

A ni tista ki je bila na telentih al je samo hotela bit Nataša Mušević tole patentirala al je samo mama dodala hčer na vlogo ? Mama je namreč capo di banda na tem "zavodu"

https://www.zavodpark.org/news/slovenia...

Ali ima njen patent kako bolj napredno rešitev ?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: #000000 ()

vostok_1 ::

Torej, there's a different side to this story...hmm.
Ne dvomim, da bi jype to zamolčal...
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

jype ::

Mene je samo zanimalo, če boš našel vir - pa ga nisi.

Mama? Njen oče je https://softmatter.fmf.uni-lj.si/musevi...

Naivneži.

#000000 ::

jype je izjavil:

Mene je samo zanimalo, če boš našel vir - pa ga nisi.

Mama? Njen oče je https://softmatter.fmf.uni-lj.si/musevi...

Naivneži.


Mama je šef zavoda ki je dobil patent, zgleda je fotr vse pripravil mama oddala avtor pa je tamala :) eee tako se dobi pol dobro pozicijo v JU

Vazelin ::

a pol tamala ni znanstvenica?:))

darkolord ::

Torej, modra svetloba pospešuje polimerizacijo, UV svetloba pa jo inhibitira. S tem lahko sprožijo polimerizacijo na točno določeni višini. Ker jim izdelka ni treba dvigovati, da se odlepi od "stekla", je lahko print precej hitrejši.

Trpi pa ločljivost.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Storitev 3D tiskanja

Oddelek: Znanost in tehnologija
146526 (4875) DeeCoy
»

Razvili 100-krat hitrejši 3D tisk

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
74870 (2960) darkolord
»

3D print - kje?

Oddelek: Pomoč in nasveti
308503 (6997) cekr
»

Žarnice s celotnim spektrom svetlobe? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9844725 (42571) jebiveter2
»

Prva natisnjena 3D-pištola (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7225004 (19848) gruntfürmich

Več podobnih tem