Spet gre za isto podjetje WinSun, ki je že lani polnilo časopisne vrstice s hitrostjo tiskanja 10 hiš v 24 urah, pri čemer je treba poudariti, da so se tiskali le večji deli (stene, tramovi itd.), medtem ko jih je bilo še vedno ročno povezati. S 3D-tiskalnikom, ki je visok 6,6 metra, širok 10 metrov in dolg 40 metrov so napravili še korak dlje. Natisnili so rdeč blok in sivo vilo.
Kot pravijo, glavna prednost 3D-tiska ni le hitrost, temveč zmanjšanje odpada in nižja cena. V primerjavi s klasično gradnjo je 3D-tisk 50-70 odstotkov hitrejši, ustvari 30-60 odstotkov manj odpadkov in stane 50-80 odstotkov manj. Vila na slikah je stala vsega 161.000 dolarjev (140.000 evrov).
Tudi to pot je treba upoštevati, da hiše ni mogoče neposredno izbrizgati iz tiskalnika. Večje dele, ki jih natisnejo, mora še vedno nekdo povezati. Tisk enega nadstropja je bil dokončan v enem dnevu, še pet dni pa so porabili za zlaganje in vezavo, kar je še vedno bistveno hitreje od klasične gradnje.
Kako pa je s stabilnostjo, nosilnostjo ipd. Sicer pa impresivno!
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
seveda da je... kaj vam je ljudje? ne živet v betonu in ceglih, socializma je konec...
za vsako pizdarijo se pač izračuna statika in to je to. Po tvoji logiki tudi lesene brunarice niso potresno varne: pa so bolj od betonske armature ali kletke.
seveda da je... kaj vam je ljudje? ne živet v betonu in ceglih, socializma je konec...
za vsako pizdarijo se pač izračuna statika in to je to. Po tvoji logiki tudi lesene brunarice niso potresno varne: pa so bolj od betonske armature ali kletke.
zz
Les je sam po svojem armatura, tega ne mores primerjat.
Pisec novic očitno nima dosti pojma o gradbeništvu, sicer se mu tale neumnost ne bi natipkala:
Tisk enega nadstropja je bil dokončan v enem dnevu, še pet dni pa so porabili za zlaganje in vezavo, kar je še vedno bistveno hitreje od klasične gradnje.
Klasična betonska gradnja stolpnic z vsem opažanjem in armaturo naredi en štuk v cca 5-7 dni, tudi tiste najbolj komplicirane, kot je recimo gradnja 1007 m visokega Kingdom Towerja v Džedi. Podobno hitro je šlo tudi našim gradnjam stolpnic v času, ko se je še kaj gradilo.
Boste definirali potresno varnost. Me res zanima, ali pod to razumete način gradnje ne glede na to, kaj se zgodi s bajto ob potresu ali pa to, da bajte potres ne podre.
Pa dobro, zakaj nekateri še kar bluzite glede nevarnosti v primeru potresa. Komot se zadeva tiska tako, da vmes pušča prazne prostore za ulivanje stebrov iz jekla in betona. Prav tako se vtiska komore za morebitno dodatno izolacijo, vse mogoče inštalacije in kar je še potrebnega pred vselitvijo. Zadeva se ne izključuje s klasičnim načinom gradnje ga pa lahko zelo dobro dopolnjuje.
Ps: Tudi že sama masa iz katere gradijo lahko da ima neprimerljive lastnosti v primerjavi s klasično gradnjo. Beton pod obremenitvijo popusti, zaradi česar rabi armaturo, če material nima te slabosti, potem načeloma armature sploh ne bi potreboval. Primerjava je lahko ravno les ali bambus, katerega bojda uporabljajo celo kot armaturo. Če na mikro nivoju pripraviš mešanico lepil, naravnih materialov, kovin in česar koli že, lahko ravno uporaba 3D printa naredi pri gradnji revolucijo, saj ne bomo več toliko omejeni na klasične načine gradnje.
Klasična betonska gradnja stolpnic z vsem opažanjem in armaturo naredi en štuk v cca 5-7 dni, tudi tiste najbolj komplicirane, kot je recimo gradnja 1007 m visokega Kingdom Towerja v Džedi. Podobno hitro je šlo tudi našim gradnjam stolpnic v času, ko se je še kaj gradilo.
Primerjava je najverjetneje izvedena z zidarjem "po šihtu", dvema pomagačema in z obročnim zidanjem. V praksi eni hišo zidajo leto ali dve, odvisno od denarja in vremena.
Klasična betonska gradnja stolpnic z vsem opažanjem in armaturo naredi en štuk v cca 5-7 dni, tudi tiste najbolj komplicirane, kot je recimo gradnja 1007 m visokega Kingdom Towerja v Džedi. Podobno hitro je šlo tudi našim gradnjam stolpnic v času, ko se je še kaj gradilo.
Primerjava je najverjetneje izvedena z zidarjem "po šihtu", dvema pomagačema in z obročnim zidanjem. V praksi eni hišo zidajo leto ali dve, odvisno od denarja in vremena.
V bistvu ne gre tako hitro. Material je pripravljen že v naprej. V 5 do 7 dneh pa ga skup zložijo. Tu nekega pripravljanja ni. Danes naroči stranka tako in tako hišo, še se danes sprintajo zidovi in se še morda danes začne sestavljati.
Apropo: Pomembni so (tudi) temelji na katerih bajta stoji, če že govorite o potresni varnosti.
Dinamika, dušenje vibracij etc.
Glede temeljev, poglej to:
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
stane manj in ustvari manj odpadkov..že zarad tega je to napredek. no vsaj če je res tako kot novica pravi. zanimivo bi bilo vedt če to drži tud ko hočeš enako kvaliteto gradnje kot pri starodobni gradnji oz. kakšne trike je treba uporabt.
lol po eni strani je napredek sam bodo potem to pokazal rezultati. lol 140k za bajto sam kva pomaga če k vrata zapreš razpade (ni nujno) drgač glede cene pa bomo vidl kako se bo to obneslo (kakovost) ker ti jst lahk za 100€zgradim bajto 5 nadstropno. dobr sam je iz lego kock
lol po eni strani je napredek sam bodo potem to pokazal rezultati. lol 140k za bajto sam kva pomaga če k vrata zapreš razpade (ni nujno) drgač glede cene pa bomo vidl kako se bo to obneslo (kakovost) ker ti jst lahk za 100€zgradim bajto 5 nadstropno. dobr sam je iz lego kock
hmm imam občutek, da že dolgo nisi kupoval lego kock.
Ko gledam slike, vidim, da so pravzaprav naprintane samo stene, stropovi so uliti klasično. A je kaka informacija, kako hitro so napravili te stropove?
Če lahko rečem na splošno je 3d tisk niša, ki ne bo zapolnila nobene luknje, razen na področju hitrega prototipiranja, kjer 3d tisk uporabljajo že desetletja in ne samo primitivnih ekstruderjev ampak tudi stereoskopijo in lasersko sintranje (ki so tudi procesi, ki se uporabljajo že tam nekje od konca 70-ih, praktično od začetka CNC).
se da sprintat tud plate. konstrukcijsko bi bila zadeva podobna lesenim etažam v kamnitih hišah.z razliko da si tu lahko privoščijo ekvivalente obokom, krivljenmu lesu etc,
Če lahko rečem na splošno je 3d tisk niša, ki ne bo zapolnila nobene luknje, razen na področju hitrega prototipiranja, kjer 3d tisk uporabljajo že desetletja in ne samo primitivnih ekstruderjev ampak tudi stereoskopijo in lasersko sintranje (ki so tudi procesi, ki se uporabljajo že tam nekje od konca 70-ih, praktično od začetka CNC).
Pomoje ena najbolj overhyped tehnolgij trenutno.
težko ekstrapoliraš uporabnost tehnologije, ko postane javnosti dostopna. niti še ne poznamo njenih morebitnih aplikacij, lahko kje naredi popolno revolucijo drugje pa povsem pogori.
1. kalup stane in se splaca samo pri serijski proizvodnji 2. ta zadeva sicer po mojem ni toliko zanimiva, da bi printala na gradbiscu, zaenkrat je cisto dovolj ce naprintas v tovarni, na gradbiscu samo sestavis 3. drugace je na to temo zadev celo morje: v bistvu je skoraj vsak mesec v kaksni reviji nekaj o tem: od studentskih projektov, preko resnih raziskav do art projektov. Tudi vecina velikih arhitekturnih birojev ima svoje projekte. recimo
Bomo videli. Moje osebno mnenje je, da je overhajped tehnologija ravno 3D v kinih in na TV-ju. "Uporabno" pa bo morda takrat, ko se bo to dalo gledati brez očal.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Čeprav 140k za tisto bajto se mi ne zdi ravno poceni. Sploh če niso vključene instalacije.
Pa, da bi realno stala taka bajta 70 do 80 % več. Kje so kobajagi komunajzerski prismojenci dobili to cifro ne vem, morda pa udobje na Kitajskem več stane.
Čeprav 140k za tisto bajto se mi ne zdi ravno poceni. Sploh če niso vključene instalacije.
Pa, da bi realno stala taka bajta 70 do 80 % več. Kje so kobajagi komunajzerski prismojenci dobili to cifro ne vem, morda pa udobje na Kitajskem več stane.
Pa ti sploh veš zakaj se daje armatura v beton? Ker beton ima zelo veliko tlačno trdnos in zelo slabo matezno. Kako pa veš da ta material, ki so ga uporabili kitajci nima dobre tudi natezne trdnosti? Pa tudi če nima tako močne, si že slišal za mikro armaturo? To so so majna steklena vlakna, ki jih rukneš v beton in lahko nadomestijo standarno armaturo tko da ne pametuj preveč, če nimaš pojma... pa tudi pri potresu so zlo pomembna stremena, prav tako pa tudi da stavba na temelje ne fiksiraš amapak da lahko ta pri potresu drsi, ker če je potres močn se bo stebr zrušu pa lahk not rukneš kok hočeš armature...
To štiri / petnadstropno je lapsus nekoga v vrsti prevajalcev oz. plagijatorjev članka. Na Kitajskem štejejo etaže od 1., izraza "pritličje" ne uporabljajo. Torej njihovo 1. nadstropje je naše pritličje in po njihovem štetju je ta stavba petnadstropna.
Mimogrede, isto je v kar precej državah, ne samo na Kitajskem. Če pa hočete primer zmede na tem področju, pa pojdite v Hong Kong, kjer so po vrnitvi pod Kitajsko prosto pomešali naš (prej) in kitajski (zdaj) sistem označevanja nadstopij...
To štiri / petnadstropno je lapsus nekoga v vrsti prevajalcev oz. plagijatorjev članka. Na Kitajskem štejejo etaže od 1., izraza "pritličje" ne uporabljajo. Torej njihovo 1. nadstropje je naše pritličje in po njihovem štetju je ta stavba petnadstropna.
Marsikje oznacujejo nivoje, levels, stories, ..., v stavbah. In k prides v bajto not je to 1. level, pri nas pritlicje. :)
