Ars Technica - Družba Rio Tinto je sporočila, da je njeno avtonomno železniško omrežje za transport železove rude v zahodnoavstralski regiji Pilbara pol leta po začetku preizkusov zdaj operativno. Gre za prve tovorne vlake brez voznika v komercialni rabi na svetu.

Avtomatizirani vlaki v splošnem niso novost. Prvo takšno progo je londonska podzemna železnica dobila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in danes po svetu vozi vrsta vozil na tračnicah z večjo ali manjšo stopnjo avtomatizacije. Pa vendarle je takšen režim delovanja zvečine omejen na razmeroma počasne potniške vlake s kratkimi relacijami, kot so tisti na podzemnih železnicah, primestnih ali letaliških povezavah, medtem ko jih v transportnem sektorju še ni bilo - do zdaj.

Lanskega oktobra je rudarska multinacionalka Rio Tinto na stokilometrski...

Slo-Tech - Imamo avtonomne avtomobile, tovornjake, nadzemno in podzemno železnico, zato so mestni tiri logično nadaljevanje. V nemškem Potsdamu je zapeljal prvi avtonomni tramvaj. Siemensov tramvaj je bil opremljen s tremi radarji, lidarji in devetimi kamerami, ki mu pomagajo na poti skozi mesto. Čeprav se tramvaji držijo tirov, to ne pomeni, da imajo vozniki kaj lažje delo. Prav tako se morajo izogibati prometu, hkrati pa paziti, da ne povozijo kakšnega neprevidnega pešca in da na postajah počakajo, da se vsi vkrcajo in izkrcajo. Hkrati morajo tramvaji upoštevati tudi svoje semaforje in prometne znake.

Avtonomni tramvaj v Potsdamu vozi z najvišjo hitrostjo 20 kilometrov na uro na šest kilometrov dolgem...

Phys.org - Japonski vlak Maglev s sedmimi vagoni je na 43 kilometrov dolgi testni vožnji v bližini gore Fuji dosegel hitrost 603 kilometre na uro, kar je absolutni rekord za tirna vozila. Hitrost nad 600 kilometrov na uro je držal 11 sekund (skoraj dva kilometra), so sporočili z japonskih železnic, s čimer so presegli rekord 590 kilometrov na uro iz minulega tedna in 581 kilometrov na uro iz leta 2013. Japonski vlak je torej točno desetkrat hitrejši od vlaka med Ljubljano in Zidanim Mostom.

Magnetni vlak med vožnjo lebdi 10 centimetrov nad tiri. Japonska, ki je že sedaj vodilna država na svetu pri gradnji brzovlakov, želi še nadgraditi svoje železniško omrežje in skrajšati potovalne čase. Novi vlaki bodo v prihodnosti vozili na 410-kilometrskem odseku med Tokiom in...

Slo-Tech - Milijarder Elon Musk, ki stoji za projektu in podjetji PayPal, Tesla Motors, SpaceX ter drugimi, je napovedal gradnjo testne steze Hyperloop v Teksasu, kjer bodo v praksi preizkušali nov hitrega način prevoza ljudi. Musk je Hyperloop prvikrat napovedal pred poldrugim letom, ki je postavil smel cilj - prepeljati ljudi iz Los Angelesa v San Francisco v pol ure. Poglejmo si, kako in kdaj namerava SpaceX premagati razdaljo 600 kilometrov hitreje od potniških letal.

Na teksaškem forumu o prevozu je namreč Musk napovedal gradnjo osem kilometrov dolgega odseka proge, ki bo "najverjetneje v Teksasu". Prva inkarnacija poldrugo leto stare zamisli bo na voljo podjetjem in študentskim raziskovalnim skupinam, ki...

Guardian - Parlament na Grenlandiji je izglasoval ukinitev več desetletij veljavne prepovedi rudarjenja radioaktivnih elementov. S tesnim izidom 15 proti 14 so odločili, da bo na Grenlandiji spet dovoljeno izkopavati rude, ki vsebujejo radioaktivne elemente v višji koncentraciji, kot je zemeljsko povprečje. S tem se ne odpira le ponovna možnost pridobivanja urana, ampak tudi redkih zemelj, ki so običajno pomešane z radioaktivnimi primesmi.

Redke zemlje so oznaka za 17 prehodnih elementov v periodnem sistemu, ki sicer v povprečju v zemljini skorji niso redki, a so običajno razpršeni, zato so redke rude, ki bi imele za komercialno pridobivanje dovolj visoke koncentracije. Hkrati imamo še dvoje težav: prvič, redke zemlje so nujno potrebne za izdelavo potrošniške elektronike in številnih drugih zahodnjakom...

Slashdot - Z mikrovalovi, s kakršnimi so se doslej grele pice in in druge jedi, bodo morda kmalu proizvajali tudi jeklo.

Namesto ur segrevanja v visokih pečeh "mikrovalovna pečica" stali rudo v minuti in porabi veliko manj energije. Tudi sicer je stroškov in svinjarije precej manj. Iz mešanice železove rude in premoga (ne koksa!) naj bi nastalo jeklo, tako da bi celo odpadel dosedanji dvofazni način pridobivanja jekla -- najprej plavž, potem še elektropeč.

Stvar je slišati logična, je pa lahko posredi še tudi kakšna neomenjena težava. Očitno je za radikalna izboljšanja prostor tudi še v tradicionalnih industrijah.

Sami po sebi se tudi postavljata (vsaj) dve vprašanji. Bo nekaj takega potem mogoče za vsako kovino? In še: Potem bi relativno lahko postavili plavže na Luni, Marsu, asteroidih. Ker zlasti na slednjih je rud v izobilju.

Link! MTU