Zakaj rabimo strojevodje na vlakih

hej mene zanima če se kdo spomne kakšnga dobrega razloga, da rabimo strojevodje met na vlakih. Jaz sem mnenja, da bi lahko mel računalniški sistem, ki bi nadzoroval vse vlake in vse stvari. Je se kdo mojega mnenja? Ima kdo kaksen protiargument?

Lep pozdrav

no sej zato bi bil centralni sistem katerega bi nadzorovalo še par računalnikov + avtomatične zavore bi še vedno obstajale tkao kot zdaj.

Glede tega, da bi se kdo pod vlak vrgel in podobno... vrglo bi se jih isto stevilo kot zdaj, kar se pa tiče da bi čez njih vozili bi bili pa v vlaku senzorji (in pa na nadzornem sistemu kamer), ki bi ugotovili nekonsistenco 3D modela (beri truplo na tiru), da ne omenjam IR kamer, ki bi nadzarovali vsako premikanje v okolici tirov.

Še kakšen argument?

ja to je mau fora zato bi blo bols ce bi mel senzorje, ki bi zaznavali premikanje v okolici tirov. tak neviden kvader okoli tirov. To bi lahko nastimal kar na droge za elektriko.

PS še ne podatek...
V letu 2007 so zeleznicarji naredili 19 125 000km (http://podjetje.slo-zeleznice.si/upload... str. 20). Če upoštevamo, da so imeli 1000 zaposlenih strojevodij (na netu našel podatek 1199 ampak vzamimo raje 1000) to pomeni, da je na leto vsak naredil 19 125km, na mesec torej 1604 ali drugače 54km/dan. Če vemo, da je povprečna hitrost potniških (52.8km/h) in tovornih 30km/h in pa se strinjamo s povpračno hitrostjo 40km/h je to manj kot 2 uri dela na dan (vključno s potjo na in od dela). Potem se pa čudijo, da imajo izgubo. Jst sm za modernizacijo, elektronizacijo in popolno elektrifikacijo zeleznice. Vsi zaposleni (7000) so dobili za plače 190mio € oz. 2261 € na glavo na mesec.

Krčiti bi bilo treba tudi pri sprevodnikih. Pač na vlak namestit neko avtomatiko, kjer moraš not vtaknit karto in te spusti naprej. Pa avtomatizirati je treba spuščanje vlakov iz postaje (ne pa da rabi biti nekdo zažvižga za vsak vlak).

Krčiti bi bilo treba tudi pri sprevodnikih. Pač na vlak namestit neko avtomatiko, kjer moraš not vtaknit karto in te spusti naprej. Pa avtomatizirati je treba spuščanje vlakov iz postaje (ne pa da rabi biti nekdo zažvižga za vsak vlak).

s tem se strinjam...
imamo 128 postaj in če za vsako postajo rabimo v povprečju 2 'žvižgalca' in če imata plača 700€ je to 256 ljudi in letni strošek 2.2 mio €. Ampak to je drobiž če gledamo koliko ostalih se šverca.

še nekaj sem našel
Primerjava dolžine prog in število zaposlenih. V Ššaniji kjer je največ konkurence (tako je razvidno iz dokumenta) je 14 652km prog in 33 379 zaposlenih oz. vsak zaposleni nadzoruje 0.44km proge, v Sloveniji pa je 1228km prog in 8 084 zaposlenih, pri čemer vsak nadzoruje 0.15km proge. Že tukaj se vidid da je 2/3 ljudi preveč.

Vir je letno poročilo SŽ za 2007 (http://podjetje.slo-zeleznice.si/upload... ) stran 29

Pozdrav

Te zadeve že obstajajo, sicer se še ne uporabljajo na večjih železniških omrežjih, je pa kar nekaj metrojev, ki čisto lepo shajajo brez strojevodij.

http://www.transport.alstom.com/home/pr...

http://www.railway-technology.com/proje...

Avtomatizacija železniškega prometa je samo vprašanje časa.....

TGV bi lahko bil vzor (pa preden me napadete vsi da je slovenija premala itd.....v mislih nimam hitrosti)

Če dejansko verjameš da majo žvižgalci plačo 700eur. Od sošolca fotr je žvižgalec. Na mesec dobi cca. 1200€,

Bruto mogoče. Neto pa ne verjamem.

Če se ne motim so imeli z ZDA do pred kratkim (okoli mesec dni nazaj ??) v enem večjem mestu 100% avtomatski sistemi ; dokler se nista srečala dva vlaka z nasprotnima vektorjema na istem tiru .

Pozdrav

Avtomatizacija kart je OK, lahko pa si zamišljam sistem brez preverjanja na vlaku (so pa potrebne močne kontrole in pa "krvave" kazni. Tako imajo Avstrijci urejeno v primestnem železniškem prometu) z avtomatom za prodajo kart na samem vlaku.

Zdaj pa drugi del. Za hitrosti do 230 km/h so potrebne povsem nove trase. Ne smemo pozabiti, da je večina prog bila postavljen še v ranjki Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni je bila edina res nova proga tista do Kopra, tale od Murske Sobote do Hodoša pa sledi večinoma traso že nekdaj obstoječe, a konec 60-tih let prejšnjega stoletja ukinjene proge. Poleg tega je od trenutnega voznega parka hitrosti do 230 km/h sposobna edino nova serija Siemensovih električnih lokomotiv (SŽ541) in pa Pendolino. Ostalo je daleč od tega. Celo v Evropi je malo tovornih vlakov, katerih max. hitrost presega 140 km/h, pa še to so v glavnem posebni, kot je paketni Parcel InterCity z Vmax 160 km/h.

Bi kar nekaj naredili, če bi uspeli dvigniti osno obremenitev na standardnih 22,5T. Tako je proga od Rimskih toplic do Šentilja še vedno 20T os, zato na tej relaciji nove SŽ541 ne morejo voziti. Prav tako smo verjetno že srednjeročno izgubili V koridor, saj Avstrijci pospešeno gradijo Koralpentunnel, ki bo direktno povezal Gradec in Celovec (proga za 200 km/h). Na italijanski strani pa že nekaj časa obratuje tabeljska proga (pontebbana - Videm/Udine - Trbiž/Tarvisio - avstrijska meja), ki je prav tako narejena za 200 km/h. Tako bomo v par letih na osi vzhod-zahod "obvoženi"....

Krepko zamujamo...

LP

Jože

Da ne bo pomote: avtomate za prodajo karto imajo ze po vseh razvitih delih Evrope.

Da ne bo pomote: avtomate za prodajo karto imajo ze po vseh razvitih delih Evrope.

ja sej to ni ne vem kakšna umetnost pač printer v mal drugačni obliki

Glede VALa pa tko.. v odaji Next World na Discovery Channel sem slisal, da imajo avtomatizirano podzemno tudi že v Torinu, tko, da zdaj je samo fora kako to spraviti na celinske tire.

Jože@... Glede tega predora je res škoda ampak itak je tranzitni promet samo 20% prihodka SŽ (v letu 2007)..tableca gre takole

v 2007..

Pozdrav

VAL mi je poznan, kar se vodenja tiče, je zadeva praktično ista, kot pri Alstomovem sistemu "klasičnega" metroja. Povdarek je tukaj bolj lahki izvedbi proge s kolesi s pnevmatikami ter sekundarnim (in vodilnim) sistemom s tiri in železniškimi kolesi.

Kar se pa tabele tiče, res je, da je tranzit "samo 20%" vsega tovornega prevoza, a če gledaš drugače, je to 1/5 obsega poslovanja! In teh 20% je ogroženo s Koralpentunnelom, predvsem pa z nedejavnostjo SŽ, oz. bolje rečeno, naše države. Po drugi strani je skoraj 25% prometa luški tranzit, ki ga "naredi" luka Koper. Dokler je ta večinsko v lasti države bo tudi državna železnica imela delo. Pa še tu se pogača za SŽ tanjša. Zaradi predpisov so SŽ tiri odprti za tujo konkurenco in tako iz Kopra že vozita dva privatna operaterja in sicer RCA (Rail Cargo Austria) in Adria Transport. Slednjo je skupaj z GKB (Grazer Koflacher Bahn) ustanovila prav Luka Koper. Si pa lahko predstavljam, če se bo luka dejansko sprivatizirala, si bo lahko, če jo SŽ ne bo zadovoljivo servisirala, hitro zgradila najkrajšo možno železniško povezavo do drugega ponudnika. Trst je blizu, FS pa se dodatnega zaslužka ne bo branil. Pa to ne bi bila prva proga, ki bi jo zgradila Luka Koper. Sedanjo kopersko progo je leta 1967 zgradila prav slednja in se je najprej tretirala kot industrijski tir. Takratna JŽ je progo v svoj sestav uvrstila šele kasneje....In vemo, da ta proga danes predstavlja ozko grlo, drugega tira pa ni in ni....Aja, ravno ta teden je v luko prišlo drugo post-panamax kontejnersko dvigalo, dva sta še na poti. Tako se bo število dvigal podvojilo, možen vpliv na pretovor kontejnerjev pa si lahko predstavljate...

Smo pa zašli debelo v OT s teme avtomatizacije železniškega prometa.....

Aja @alexa-lol, ali si kdaj zašel semle:

http://www.vlaki.info/forum/

LP

Jože

Če dejansko verjameš da majo žvižgalci plačo 700eur. Od sošolca fotr je žvižgalec. Na mesec dobi cca. 1200€,

Bruto mogoče. Neto pa ne verjamem.

Že 1200€ bruto za skoraj nič dela je več kot preveč, za polovico preveč.

Jaz mislim, da nič ni zapravljeno. Zakaj bi bili pa Italjani in Avstrijci toliko bolj sposobni? Sem mnenja, da če bi imeli do leta 2015 enako zmogljivo infrastrukturo (proge 200km/h+, 225kN osne in 80kN pritiska na tekalni meter, vse možne sisteme, 100% elektrifikacijo + 800km novih prog), potem bi jih "premagali že zaradi nižijih stroškov dela (beri ultra učinkovite železnice) s 1500 zaposlenimi, računalniške kontrole, ki bi temeljil na matematičnih modelih in pa zaradi krajše dolžine železnice (bili bi bolj učinkoviti).

Glede posodabljanja železnic sem na forumu Železna cesta že objavil informativni izračun koliko bi stalo novo omrežje. Po mojih ocenah, ki sledijo iz količine delovnih ur in porabe materiala pri gradnji železnice v Albaniji leta 47/48 bi porabili za cel sistem 3 miljarde € in ne 9 miljard €.

hej v zadnjem času se veliko govori, da bo vlada končala vlaganja v avtocestni križ in bo začela vlagati v železničarsko infrastrukturo. Po medijih se govori o številki 9 miljard €. Pri tem pa se mi poraja nekaj vprašanj.

Za začetek bom prilepil sliko strani iz zbornika 100 let železnic Jugoslavije (našel na forumu)


V njem je omenjeno...
Porabljno je bilo
3 000 000 delovnih ur = * 10€/uro =30 000 000 €
7 000 ton cementa = cena je 100€/t ali 700 000 €
900 ton bencina in nafte = recimo, da je tona nafte 1000l je to 900 000l=900 000 €
4 000 ton kovine = recimo, da je to železo 100€/t = 400 000€
skupaj 32 mil €
torej to so nekako stroški za postavitev 48km (670 000€/km). V Sloveniji imamo 1228km prog. Če bi vse zgradili po taki ceni je to 823 mio €; recimo, da ker je vmes tudi nekaj predorov in podobnih zahtevnejsih gradenj, da bi bili stroski 2 miljardi €. Zanima me kje je razlika 7 miljard €.

PS. na internetu sem našel ceno za 179.2 km nov odsek proge v Indiji...cena je 110mio €

Nato me je nek uporabnik spomnil, da sem pozabil šteti strojne ure in amortizacijo. In sem jih prištel...ž

Aha ok pa recimo da je zraven še 2 800 000 strojnih ur po ceni 100€/uro. To je še vedno 40mil za 48km ali 834 000 €/km.
Pa rečmo, da rabiš za teh 48km 100 bagerjev. Če je en 150 000€ in je letna stopnja amortizacije največ 33% je to še vedno "samo" +5 000 000€ za teh 48km če jih zgradimo v enem letu. Skupna cena je 45mio €/48 km ali 938 000/km.

recimo da to potem pride 3 miljarde za slovensko omrezje...kje jih je se 6?

lpB-)

Ker bi imeli nove (obnovljene) tire bi lahko vozili vlaki (predvsem tovorni; prihodki tovornega dela so 160mio €, potniskega 30mio €) hitreje, vsaj s hitrostjo 230km/h (povprecno pa nekje 180-190km/h) kar je samo za opombo nekajkrat vec od 30km/h, ki jih dosega tovorni promet.

In svinja sanja kukuruz.
Najdi mi podatke, kje na svetu vozijo tovorni vlaki z omembe vrednim tovorom po 200km/h.
Ni vse le v tirih.

Pozabljate da se morajo vlaki kdaj tudi ustaviti - pri 80 km/h je to neprimerno lažje, hitrejše in cenejše kot pri 200 km/h.

NAslov lahko date, zakaj rabimo pilota v letalu.
Hm samo v enem primeru : ko odpove trojna redundanca avtomatksega pilota.
Dejansko edino kar danes v funkciji opravlja pilot, je da naredi na listu kljukico, vnese podatke, pa še to ni nujno in reče živjo ali lahko grem, ter živjo ali lahko pristanem....
Ostalo pa je zgolj diskretnost pilota, če bi hotel prevzeti krmilo.....

Mr.B; samo catIIIa letala imajo autoland, z minimum decision height 0m. Skratka samo v primeru nične vidljivosti. Autolanda še nisem doživel, baje pa je boleč glede na to da autopilot ne izvede flara.

edit: autothrottla nimajo niti vsa letala catIIIa.

Tudi izvajanje holdingov in ostalih procedur. Sorry, ne vem kako bi to uspelo. Pride do nepričakovega head winda, na tleh mučkajo - letalo zamudi svoj slot, kaj potem? Pilot je na letalu zato da prejme od kontrolorja dodatna navodila in počaka v vrsti. Na največjih letališčih se niti ne prakticira SID, STAR procedur ker je vse v domeni kontrolorjev. Imaš predlog kako bi to rešili?

ubistvu mam... to bi lahko delal frankfurt...avtomatski kontrolni stolp... bi samo skrbel da se točke v njegovem trodimenzionalnem prostoru ne bi zadele. Upošteval bi še udobje potnikov in veter.

ravno zdaj ko je idealna prilika za zgraditev drugega tira od kopra pa ne bo verjetno nič...

Kaj se zgodi ko ILS odpove?

Desant! ;)

Ja, najboljš ukint vse postaje, na katerih ti ne vstopaš/izstopaš.

Res bi rabli drugi tir to Kopra, ampak če gledam kakšne traparije delajo s tuneli in avtocestami, si lahko le predstavljam kako bi zgledal ta drug tir in kdaj bi bil končan.

Avtomatizacija železnic zveni mikavno, mislim pa da elektronika (še) ne more nadomestit človeka ter njegovih izkušenj (strojevodjo mislim)

hja ponavadi so velike nesreče splet več dejavnikov....