Slo-Tech - Ko je raketoplan Atlantis 21. julija 2011 pristal v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, se je svet znašel v nenavadni situaciji. Na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) so ljudi vozili le še Rusi, saj Američani prvikrat po dolgih desetletjih niso imeli plovila, ki bi bilo sposobno varno prepeljati ljudi v vesolje. Raketoplani so postali predragi in prenevarni, zato so se v NASI odločili, da bodo priložnost dali zasebnim podjetjem, ki so z velikimi državnimi vložki razvijala rakete in plovila za prevoz ljudi v vesolje. Toda ker razvoj ni končan, to že sedem let za NASO (in ostale vesoljske agencije po svetu) počno Rusi. In to ni poceni, saj sedež stane dobrih 70 milijonov dolarjev.
Tovor za NASO na ISS sicer vozijo Američani, a gre za zasebna podjetja. Predlani je NASA objavila rezultate razpisa Commercial Resupply Service 2, kjer so za leta 2019-2024 koncesije podelili SpaceX-u, Orbital Sciences in Sierra Nevada. Razpis za prevoz ljudi pa so izvedli že leta 2014 in na njem izbrali SpaceX in Boeing. SpaceX bo uporabljal lastno plovilo Dragon, Boeing pa Starliner. Prvi je od NASE dobil 2,6 milijarde dolarjev, drugi pa 4,2 milijarde. Sprva so načrtovali, da bodo ljudje v teh plovilih na ISS leteli že leta 2017, a bo treba počakati vsaj na prihodnje leto.
In kot kaže, gre sedaj zares. NASA je objavila imena posadk, ki bodo letela na SpaceX-ovih in Boeingovih plovilih. Včeraj je na veliki slovesnosti v Johnsonovem vesoljskem središču v Houstonu vodja NASE Jim Bridenstine predstavil vseh osem članov posadk, ki bodo v prihodnjih letih leteli v orbito. Na prvem preizkusnem letu Boeingova Starlinerja bosta letela Eric Boe in Nicole Mann, medtem ko bosta Dragon testirala Bob Behnken in Doug Hurley. Na prvem dejanskem poletu na ISS pa bosta v Boeingovem plovilu letela Sunita Williams in Josh Cassada. Williamsova ima tudi slovenske korenine. Victor Glover in Michael Hopkins bosta na ISS letela z Dragonom. Na seznamu je še deveti potnik Chris Ferguson, ki je v resnici Boeingov testni pilot in bo letel na preizkusnem poletu Starlinerja. Ferguson je sicer nekdanji NASIN pilot in bo pisal zgodovino kot prvi zasebni oziroma poslovni (ne turistični!) astronavt.
Bridenstine je najavo ekip primerjal s slavno sedmerico v programu Mercury, ki so bili pred skoraj šestdesetimi leti prvi Američani, ki so poleteli v vesolje. Da po tolikšnem času najavo novih astronavtov spremlja tolikšno navdušenje, sicer pove veliko o stanju trenutne vesoljske tehnike in predvsem prioritetah, ki so v nedavni preteklosti omejile človeške polete v vesolje. SpaceX je testne polete napovedal za april 2019, Boeing pa za sredino prihodnjega leta.
Kakorkoli, SpaceX in Boeing sta z razvojem pri koncu. Iz 6,8 milijarde dolarjev javnega denarja sta iztisnila veliko, posebej zanimiv pa je pogled na njuni plovili in opremo, saj imata različna koncepta, čeprav je končni izdelek podoben. Razlika je že v uniformah, ki so v Boeingovem plovilu modre, medtem ko ima SpaceX črnobele elegantne obleke. Obe plovili sta podobni kapsulam in sta popolno nasprotje vesoljskih taksijev Space Shuttle, ki so bili v principu namenjeni večkratni uporabi, a je bilo treba po vsakem letu zamenjati veliko delov. Dragon za prevoz potnikov je modificirana verzija tovornega, ki bo letel na raketi Falcon 9. Meri 4,4 x 3,7 in ima 11 kubičnih metrov prostora. Vrača se s padalom, da počasi čofne v vodo. Pelje lahko sedem ljudi. Starliner (CST-100) je prav tako namenjen večkratni uporabi, ima sedem sedežev in se domov vrne s padalom, a ne v morje temveč na kopno. V vesolje bi ga lahko peljal tudi Falcon 9, a bo prve polete opravil na Atlasu V United Launch Alliancea.
Ključno vprašanje pa ostaja - kdo bo prvi? Trenutno kaže, da je SpaceX v prednosti, a to se lahko hitro spremeni, saj zamude niso nič neobičajnega. Nekaj pa je gotovo - bliža se obdobje zasebnih poletov v vesolje.
The U.S. Lags Behind, Again! When the Soviet Union launched Sputnik the shock of discovering that the US now lags behind was so big the moment has become a proverb: A Sputnik Moment. The US poured money into rocketry in an effort to catch up but the Soviet Union kept getting all the records: first orbit, first animal, first man, first woman, first spacewalk. Of course the US response was to pour so much money into such an "impossible" goal that it would overshadow the Soviet Union: it built the mighty Saturn V and put a man on the Moon, the space race was settled.
Although the space race was settled life went on after the Apollo program achieved its goal and the US chose to build a revolutionary Space Shuttle using liquid hydrogen engines that take off once a week and can be re-used many times, the shuttle would have sustained an eventual orbital station but the reality was it consumed so much resources that no development was done on the eventual station to be serviced.
The Soviet Union chose to build simple space stations using the existing technology, the cosmonauts would take off in orbiters not so different from Vostok 1 (Yuri Gagarin's orbiter) in its conception on a variant of the R-7 rocket that was used in that first mission. All of the Soviet (first stage) engines used kerosene similar to the mighty Saturn V's first stage, using the more powerful liquid hydrogen was too expensive and technically demanding for a Soviet Union less than 15 years from desolation.
The Space Shuttle turned into a strategic failure: re-usability was minimal as the shuttle needed solid-fuel boosters to get into orbit and major refurbishment to reuse the engines. It would launch twice or three times in a year instead of once per week and although the number of US astronauts increased dramatically in the 80's the reality was most of them were staying about a week in orbit. The Soviet Union incrementally developing their technology and sticking with the kerosene engines had a series of space stations in orbit then in 1986 started building the world's first modular space station (another first!)--and the direct predecessor of the International Space Station (ISS)--the: Mir Space Station
The US got lucky and instead of catching up it benefited from the desolation of the Soviet Union and became a partner in the Mir program, re-learning what was lost since Skylab (the US space station launched by the mighty Saturn V), it was able to dock the shuttle to Mir, US astronauts spent time in a space station and work started on ISS, which was built on the Russian core module Zvezda an incremental development from Mir and without it ISS would not have been possible.
...
Seveda se ne konča tu, je se mnogo zanimivih informacij - o ozadju pogonov spaceX, financiranju itd.
Seveda se ne konča tu, je se mnogo zanimivih informacij - o ozadju pogonov spaceX, financiranju itd.
zaostajajo za kom? kitajska ima momentum, to je definitivno. ce bo slo tako naprej z naso in ce spacex ne bo se pojacal, potem bodo cez 10 let glavna vesoljska sila.
ampak rusi so pa trenutno v dost slabem polozaju. komercialni sektor so prakticno ukinili, angara ima tudi bolj medlo prihodnost.
A je res tako nevarno s temi modernimi kapsulami, kot je Dragon 2, ki imajo eject system?
Niti slučajno nisem strokovnjak, ampak mi deluje, da to ne bi smelo biti tako nevarno. Shuttle je druga reč...ta si dobesedno privezan na najbolj kritičen del bombe, with no eject option.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
kdo je pa rekel, da je nevarno? ce ni kaksne kriticne napake, potem bi stvar morala biti varna. escape system dela v prakticno vsaki fazi vzleta (z razliko od shuttla).
... posebej zanimiv pa je pogled na njuni plovili in opremo, saj imata različna koncepta, čeprav je končni izdelek podoben. Razlika je že v uniformah ...
Bodo že zrihtali. Prometa za vesolje bo vedno nekaj. Konkurenca raste. Zanimivo.
Zdaj se recimo tudi govori o Bezosu in njegovi nagradnji projekta - mislim, da gre za New Sheppard raketo. Ono kobilico v obliki falusa :D imajo praktično pripravljeno za komercialno uporabo.
Tudi osnovni raketni motor je bojda že v zakljčnih fazah testiranja. Gre za veliko večjega od SpaceXvega Merlina. In bo glede na "injection pulse (al kak je že oni potisni raketni pojem, ki definira učinkovist potiska)" enih izmed najboljših na svetu. Mislim, da imajo že zagotovljene stranke, tudi zunaj tega podjetja. Mislim, jih hočejo nabavit eni francozi ali nekaj podobnega.
NASA pa dela pravilno. Sama po sebi naj ostane neodvisna editeta, ki se ukvarja z ZNANOSTJO, ter bazičnimi raziskavami. Tukaj je denarna učinkovitost drugotnega pomena. Na njih naj ostane samo certificiranje raket za človeške posadke.
Me pa je tist intervju z Arriene direktorjem v enem izmed zgornjih komentarjih dodobra nasmejal. Kot da tudi oni niso politično podprti z EU strani. Svašta. Naj raje razvijejo tehnologijo ali pa utihnejo, ter pač ostanejo še vedno alternativna za eso ali EU vojaške namene. Skratka strateška politična protiutež ameriškim privatnikom. Pustimo zdaj Indijce, RUS in Kitajce. Malo žalostno razmišljanje.
Je pa smešno za kake denarce je NASA zmetala v SLS sistem. :D Mislim, da je tole v faktorju 60:1 proti privatnikom. Seveda ni dobro biti cenen, ko se gre za raketno tehnologijo. Vendar bi zdaj z tem denarjem že imeli Amazonov center na Marsu. :D Še vedno pa le gre skoraj za samo promil proračuna na pram vojski. Kar pa me v tej zgodbi še najbolj žalosti. :(
... posebej zanimiv pa je pogled na njuni plovili in opremo, saj imata različna koncepta, čeprav je končni izdelek podoben. Razlika je že v uniformah ...
Jaz sem tu pričakoval, da bo naštel razlike.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zadeva je narejena tako, da zdrži določeno število kritičnih napak naenkrat. Oziroma bi morala biti.
kriticne napake so lahko kjerkoli, vsega ne mores predvideti. lahko eksplodira COPV tank in escape system ne reagira dovolj hitro. moznosti je milijon.
COPV tank ne eksplodira kar tako. Do tega pride, ko je izpolnjenih več pogojev; za vsakega od teh pogojev imajo senzorje, ki takoj pošljejo opozorilne signale.
takrat jih niso imeli (opozorilnih signalov, ki bi nekaj sekund prej poslali jasno opozorilo). pa krmilnega sistema v ruskih protonih tudi ne namontiras kar tako na glavo (da raketa takoj po izstrelitvi naredi "skok na glavico", pa so jih vseeno. saj ves kaj mislim - pac v tem biznisu je milijon moznosti za napake.
je pa tudi res, da ce je tako inherentno nevarno plovilo kot je space shuttle v vsej karieri imel samo dve nesreci (dober procent vseh misij), je upraviceno pricakovati (iz strani nase do izvajalcev) da tukaj ni prostora za napake, vsaj take ne ki pripeljejo do smrti posadke.
po dizajnu morda, po dejanski prakticni realnosti - solid rocket boosterji, dejstvo da do columbie sploh niso dosti problematizirali problema, ko led poskoduje toplotne ploscice - pac ne. pa bilo je se milijon drugih moznosti, ki se sicer nikoli niso zgodile, ki bi tudi privedle do smrti posadke (medtem ko pri kapsuli recimo ne bi).
A je res tako nevarno s temi modernimi kapsulami, kot je Dragon 2, ki imajo eject system?
Ja, je. :) Rakete nimajo blazno dobrega track recorda zanesljivosti. Ce bi bila letala tako 'zanic', se ne bi nihce vozil z njimi. :) Escape system sicer je ampak zanj velja podobno kot za ejection system v letalih. Noces priti v situacijo, ko ga je treba uporabiti. :)
Tako je, v praksi načrtovana zanesljivost ni bila uresničena v dejanskem produktu. Da je zanesljivost slabša so vedeli že ob izgradnji, ampak opozoril o tem ni nihče dovolj visoko ni jemal resno.
Pri shuttlu je obakrat prislo do nesrece zato, ker odgovorni niso dovolj hitro odreagirali na opozorila. Sama zanesljivost je bila ok, ce bi vse potekalo tako kot mora, ker pa ni, je prislo do nesrec.
Nesrece pa so nastale zaradi nemogocih pogojev in pritiskov. Komercialni programi niso imuni na te rece, takole cez palec bi lahko celo rekel, da so se bolj dovzetni za taksne napake.
Se pravi še nič ne bo z vesoljskimi ladjami. Še vsaj naslednjih nekaj stoletij bomo vesoljske potnike tlačili v majhne kapsule, kjer se niti premakniti ne moreš.
takrat jih niso imeli (opozorilnih signalov, ki bi nekaj sekund prej poslali jasno opozorilo). pa krmilnega sistema v ruskih protonih tudi ne namontiras kar tako na glavo (da raketa takoj po izstrelitvi naredi "skok na glavico", pa so jih vseeno. saj ves kaj mislim - pac v tem biznisu je milijon moznosti za napake.
je pa tudi res, da ce je tako inherentno nevarno plovilo kot je space shuttle v vsej karieri imel samo dve nesreci (dober procent vseh misij), je upraviceno pricakovati (iz strani nase do izvajalcev) da tukaj ni prostora za napake, vsaj take ne ki pripeljejo do smrti posadke.
Izguba plovila z vso posadko na vsakih sto poletov je katastrofalna statistika. Tako nekako (ne)varne so bile trgovske jadrnice v srednjem veku.
in to baziras na poglagi cesa? vesolje niso trgovske jadrnice. vesolje je nevarna stvar, kjer se tvega. ceprav v PR sporocilih pravijo drugace, pa je na koncu dneva to jasno. ce pogledas kako so se izvajale apollo misije in tudi ruske, kjer so vsi imeli ogromno srece, potem dve shuttlovi nesreci sploh ne izstopata tako zelo.
Vse nesrece izstopajo. Lahko zacnemo kar z Apoll 1 in nadaljujemo s Komarovom, kot prvimi zrtvami vesoljskih poletov. Vsekakor se vsi zavedamo, da z vesoljem ni hec in da je rec nevarna in v tem pogledu imamo se kar dober track record. V vesolju ni umrl se nihce.
Za komercializacijo poletov v vesolje je pa taksna stevilka katastrofalna, ce jih primerjas s stevilkami letalskih poletov. Leta 2011 je bilo prepeljanih vec kot 2.8 milijarde potnikov, smrtnih zrtev je bilo pa manj kot 150. V vesolju je bilo vsega skupaj 561 ljudi, pa dejmo zaokrozit na 600, ker so bili nekateri veckrat. Umrlo je pa 21 ljudi. 0.000005% vs 3.5%. Ce bi v letalskem prometu umrlo 3.5% potniko je to 98 milijonov ljudi.
Ja, primerjava ni povsem fer, ker sem vzel vse vesoljske polete in statistiko letalskih poletov ampak ce pogledas stevilko za leto 1972, je procent ponesrecenih se vedno .000042%
Nočem se ponavljati kot film, ampak hja...za take reči rabimo pogumne ljudi, ki so pripravljeni riskirat. Pri nas pa jih je iz dneva v dan manj. Če se zahteva 100% varnost, potem se bomo še načakali, medtem ko bodo drugi veselo kolonizirali.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Vse nesrece izstopajo. Lahko zacnemo kar z Apoll 1 in nadaljujemo s Komarovom, kot prvimi zrtvami vesoljskih poletov. Vsekakor se vsi zavedamo, da z vesoljem ni hec in da je rec nevarna in v tem pogledu imamo se kar dober track record. V vesolju ni umrl se nihce.
Za komercializacijo poletov v vesolje je pa taksna stevilka katastrofalna, ce jih primerjas s stevilkami letalskih poletov. Leta 2011 je bilo prepeljanih vec kot 2.8 milijarde potnikov, smrtnih zrtev je bilo pa manj kot 150. V vesolju je bilo vsega skupaj 561 ljudi, pa dejmo zaokrozit na 600, ker so bili nekateri veckrat. Umrlo je pa 21 ljudi. 0.000005% vs 3.5%. Ce bi v letalskem prometu umrlo 3.5% potniko je to 98 milijonov ljudi.
Ja, primerjava ni povsem fer, ker sem vzel vse vesoljske polete in statistiko letalskih poletov ampak ce pogledas stevilko za leto 1972, je procent ponesrecenih se vedno .000042%
PS: Za leto 2017 je stevilka 0.0000003166%.
Nihče ni umrl v vesolju? Kaj pa soyuz 11?
ryzen 5900x, MSI 5700xt Gaming X, 2x16GB 3600CL16, 850evo+860qvo, Fractal Mini C
Nočem se ponavljati kot film, ampak hja...za take reči rabimo pogumne ljudi, ki so pripravljeni riskirat. Pri nas pa jih je iz dneva v dan manj. Če se zahteva 100% varnost, potem se bomo še načakali, medtem ko bodo drugi veselo kolonizirali.
Ne razumes. Gre za to, da eni ze skoraj prodajajo karte za medcelinske raketne polete. :) To, da je raziskovanje vesolja nevarno, vemo vsi.
Nesreca se je zgodila me vstopom v atmosfero, ne vem pa tocno na kateri visini. Ce so bili nad karmanovo mejo, potem lahk recemo, da so umrli v vesolju, ja. Meja kje se zacne vesolje je tko al tko zlo arbitrary. :)
Nočem se ponavljati kot film, ampak hja...za take reči rabimo pogumne ljudi, ki so pripravljeni riskirat. Pri nas pa jih je iz dneva v dan manj. Če se zahteva 100% varnost, potem se bomo še načakali, medtem ko bodo drugi veselo kolonizirali.
Ne razumes. Gre za to, da eni ze skoraj prodajajo karte za medcelinske raketne polete. :) To, da je raziskovanje vesolja nevarno, vemo vsi.
Glede poguma, z Boeingovim Starlinerjem drugo leto na prvem poletu s posadko leti tudi Boeingov direktor oddelka za vesoljske polete. A bo šel z Dragonom tudi kakšen SpaceXov direktor?
Menda na okoli 150+ km višine, kozmonavte je ubil "vesoljski vakuum". Lahko pa rečemo, da med bivanjem v vesolju ni bilo še nobene nesreče, vse so bile ob vzletu ali pristanku.
To so bli tisti pomisleki, ki sem jih imel pri medcelinskih raketah. Kaj nardi 100+ potnikov, ce pride do dekompresije?
"Najprej nataknite masko za dihanje sebi, potem ... ... eh za otroka se ne trudite, ker boste prepozni."
Od prve, verjetno kitajske rakete naprej se uporablja trdno ali tekoče gorivo, ki izgoreva. Je sploh možno izdelati kakšen drug pogon za rakete namesto današnjih motorjev? Nekaj, kar bi nadomestilo izgorevanje pogonskega goriva, cenejše ali pa vsaj manj nevarno za okolje? Dokler ne izdelamo anti gravitacijskega stroja bomo prisiljeni izstreljevati petarde v vesolje :( , kavorita pa tudi še niso iznašli...
Od prve, verjetno kitajske rakete naprej se uporablja trdno ali tekoče gorivo, ki izgoreva. Je sploh možno izdelati kakšen drug pogon za rakete namesto današnjih motorjev? Nekaj, kar bi nadomestilo izgorevanje pogonskega goriva, cenejše ali pa vsaj manj nevarno za okolje? Dokler ne izdelamo anti gravitacijskega stroja bomo prisiljeni izstreljevati petarde v vesolje :( , kavorita pa tudi še niso iznašli...
Od prve, verjetno kitajske rakete naprej se uporablja trdno ali tekoče gorivo, ki izgoreva. Je sploh možno izdelati kakšen drug pogon za rakete namesto današnjih motorjev? Nekaj, kar bi nadomestilo izgorevanje pogonskega goriva, cenejše ali pa vsaj manj nevarno za okolje? Dokler ne izdelamo anti gravitacijskega stroja bomo prisiljeni izstreljevati petarde v vesolje :( , kavorita pa tudi še niso iznašli...
Teoretično lahko na elektromagnetni tračnici dovolj pospešiš za polet v vesolje brez motorja.
Samo to je zaradi pospeškov. A sploh pomaga pri padcu tlaka?
Zaradi pospeskov je anti-g suit astronavti jih v bistvu nimajo. To kar imajo astronavti je pa pressure suit. Pri americanih so to ti zivo oranzni kombinezoni, ki jih vidis. Gor se natakne se celada. Stvar je zatesnjena in s priklopom na kisik/zrak s taksno obleko prezivis cisti vakum.
Saj ne govorimo o sprehodu v vesolje. Govorimo o izgubi tlaka v kabini. ACES obleke zdrzijo popoln vakum brez tezav in zaradi zadusitve in dekompresije astronavti ne bi umrli. Bi pa umrli zaradi drugih reci ampak te so sekundarne in imas dovolj casa, da jih odpravis drugace.
Saj ne govorimo o sprehodu v vesolje. Govorimo o izgubi tlaka v kabini. ACES obleke zdrzijo popoln vakum brez tezav in zaradi zadusitve in dekompresije astronavti ne bi umrli. Bi pa umrli zaradi drugih reci ampak te so sekundarne in imas dovolj casa, da jih odpravis drugace.
Glad je vrag...
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Bolj je problem, da maska ne pomaga, ker pride zaradi močnega podtlaka do notranjih krvavitev.
Pravzaprav zaradi majhnega tlaka kri zavre in to dovolj poškoduje tkivo, da umreš.
Kar sploh ni res. Umreš zaradi pomanjkanja kisika v krvi, po cca. 15s v vakuumu izgubiš zavest, po kakšni minuti srčni zastoj.
Tkivo in kri komot prestaneta kakšno minuto dve brez trajnih poškodb. Če te spravijo pod tlak in oživljajo po recimo 30 sekundah, bi večinoma moral preživeti brez posledic.
Če se ne motim, te obleke za znotraj kapsule zagotavljajo cca. 2h preživetja, nekaj hladi ekspadirajoči kisik iz bombice. Verjetno pa na polni sončni svetlobi ne bi bilo ravno hladno... Če pa se postaviš v senco za kapsulo/sončni panel itd bi pa znalo delovati :)
Nekje sem bral, da bi ob full exposure imel kaksnih 15 minut do pol ure. V resnici pa nihce ne ve tocno. Vsekakor je verjetno bolje biti mal na mrzlem, ker vsaj mal se lahko ogrejes sam in si podaljsas cas prezivetja.
Pac, ce si v kapsuli in pride do dekompresije, je edina resitev zasilni pristanek.
jst navijam za pocen polete v vesolje, in bo res komercialno potovanje.
tko kot sem 1x že pisu, kombinacija maglev launch sistema (samo je problem, ker bi to moral bit enormno), do končne hitrosti, in potem rocket boosterji. pa moral bi bit s krili, da se ne bi zavrtel po maglev launchu. al sm samo v googlu to isku, to pa ne vem.
jst navijam za pocen polete v vesolje, in bo res komercialno potovanje.
tko kot sem 1x že pisu, kombinacija maglev launch sistema (samo je problem, ker bi to moral bit enormno), do končne hitrosti, in potem rocket boosterji. pa moral bi bit s krili, da se ne bi zavrtel po maglev launchu. al sm samo v googlu to isku, to pa ne vem.
In kam bi potoval? Jaz osebno bi šel kvečjem gor pogledat pa nazaj na zemljo. Bolj kot ne praktično useless doživetje ampak vsaj za lušt bi bilo.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
).