Slo-Tech - Boeing se pridružuje sila kratkemu seznamu podjetij, ki vozijo turiste v vesolje in na katerem je trenutno zapisano le ime Space Adventures. NASA je minuli teden s podjetjema SpaceX in Boeing sklenila pogodbi o dostavi astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Boeing je že napovedal, da bo omogočal tudi komercialna potovanja.
Era vesoljskega turizma se je začela leta 2001, ko je ameriški milijarder Dennis Tito poletel v vesolje in na ISS prebil osem dni, za kar je odštel 20 milijonov dolarjev. Do leta 2009 so opravili skupno osem komercialnih poletov, s katerimi so v vesolje pripeljali sedem turistov (eden je šel dvakrat). Space Adventures je v vesolje vozil z ruskimi plovili sojuz, ki so po upokojitvi raketoplanov Space Shuttle postali edino transportno sredstvo za prevoz ljudi do ISS. Zaradi tega je vesoljski turizem zastal.
Američani seveda ne nameravajo ostati odvisni od Rusov, zato je NASA povabila zasebne vlagatelje k razvoju plovil za prevoz ljudi na ISS, ki ga NASA sofinancira. Izbrali so podjetji Boeing in SpaceX, ki bosta prvi zasebni ameriški podjetji z licenco za prevoz ljudi v vesolje. Prevoze naj bi začeli opravljati leta 2017, če bo šlo vse po načrtih. SpaceX sicer že sedaj opravlja tovorne polete na ISS; prav tako to počne tudi Orbital Sciences.
Boeing dokončuje razvoj plovila CST-100, SpaceX pa Dragon, kar bo NASA sofinancirala s 4,2 oziroma 2,6 milijardami dolarjev. V programu je sodelovalo še več podjetij, na koncu pa so izbrali najboljša dizajna.
Boeing pa je že napovedal, da bo eden izmed sedežev na CST-100 namenjen turistom. O ceni še niso podrobneje govorili, dejali so le, da bo primerljiva s ponudbo podjetja Space Adventures. Tam so prvi poleti stali 20 milijonov dolarjev, zadnji polet pa je bil dvakrat dražji. Naslednja potnica v vesolje z ruskim plovilom pri Space Adventures bo britanska pevka Sarah Brightman, ki se pripravlja na polet prihodnje leto. Boeing bo počakal vsaj do leta 2017.
Poletov v vesolje, pri katerih potniki prispejo na ISS, ne smemo zamenjevati s suborbitalnimi poleti. Tam se letalo dvigne na višino do 160 kilometrov in pri spustu v prostem padu občutijo okrog pet minut navidezne breztežnosti. Ker je splošno sprejeta definicija začetka vesolja na višini 100 kilometrov, gre formalno gledano za vesoljski polet. Suborbitalni poleti bodo bistveno cenejši (vsega nekaj stotisoč dolarjev), a nanje še čakamo. Razvijata jih zlasti Virgin Galactic in Xcor.
Noja, vsaj za nekaj je bla ukrajinska kriza dobra, američani so zalaufal nazaj vesoljski program (sicer preko outsourcinga) ker, po Obamovih besedah , ne želijo biti odvisni od "drugih" pri vesoljskih transportih...
Admin me je zbrisal, kljub opozorilu naj se logiram...
registriran drugače že od 2009 pa do izbrisa
Noja, vsaj za nekaj je bla ukrajinska kriza dobra, američani so zalaufal nazaj vesoljski program (sicer preko outsourcinga) ker, po Obamovih besedah , ne želijo biti odvisni od "drugih" pri vesoljskih transportih...
glede tega bomo še videli, koliko je bilo zares efekta ... trenutno je edina stvar, ki sem jo zasledil v povezavi z ukrajinsko krizo, pospešen postopek zamenjave RD-180 za rakete atlas 5
Noja, vsaj za nekaj je bla ukrajinska kriza dobra, američani so zalaufal nazaj vesoljski program (sicer preko outsourcinga) ker, po Obamovih besedah , ne želijo biti odvisni od "drugih" pri vesoljskih transportih...
Za to pač ni kriva ukrajinska kriza, saj Američani razvijajo svoj modul za polet posadke v vesolje praktično zadnjih 15 let. A mislite da se ti načrti rodijo v 2 mesecih?
Samo ta izbor NASA slučajno sovpada z njo.
Vesoljski program je vedno tekel. Ukinitev space shuttla je pa hvala bogu tudi ZDA odprla oči da to ni najbolj ekonomičen način za prevoz ljudi v vesolje. Kljub neki kvazi ponovljivosti z istim plovilom.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Kaj nismo največ tehnološkega napredka dosegli ravno v hladni vojni?
V smislu per year zagotovo v 2. svetovni vojni. Kaj vse je človeštvo pogruntalo (prebojne tehnologije, ne Ig Nobel-worthy raziskave) v 7 letih (39-46), ni verjetno v nobeni periodi 7 let pred ali za tem. Vključno z masovnim zaplinjevanjem "manjvrednih" ljudi, sibirskimi gulagi, francoskimi gladovnimi taborišči, ...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Vesoljski program je vedno tekel. Ukinitev space shuttla je pa hvala bogu tudi ZDA odprla oči da to ni najbolj ekonomičen način za prevoz ljudi v vesolje. Kljub neki kvazi ponovljivosti z istim plovilom.
Lahko pa rečeš, da je en od plusov Nase tudi to, da ekonomičnost ni bila vedno na prvem mestu. Tako se razvije marsikatera tech (in posledično omogoča raziskave v znanosti), katera se iz perspektive zasebne firme nebi splačala. Državna zadeva mora biti tu pa tam za javno dobro. S Space Shuttle dizajnom se je postrilo marsikaj pred tem težje ali nemogoče izvedljivega.
Sedaj bo lažja naloga Nase razvoj tehnologij, ki omogočajo raziskovanje dlje od naše orbite. Težko verjetno se bo kdaj zasebnim firmam to izplačalo.
>Težko verjetno se bo kdaj zasebnim firmam to izplačalo.
Robotski mining asteroidov za redke rudnine bo postal nujen za življenje na zemlji, če hočemo nadaljevati s tehnološkim razvojem, že v tem stoletju (po nekaterih napovedih že od 2040). To je dejstvo. Jaz dvomim, da bo to striktno ločena ali zasebna ali državna iniciativa. Verjetno bo to kar globalna "izvedba," nekaj kar si je danes težko predstavljati in opisati z besedami.
Treba samo upati, da ne bo kakšne svetovne vojne ali kakšne "nesreče" z biološkim orožjem, ko bo vsak študent imel možnost sestavljati/modificirati DNK.
---
Kar se pa tiče novice: Vedno sem imel občutek, da je bilo vesoljskih turistov več. Zanimivo...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
zadaj je bil ogromen prostor za tovor, 7-10(max) potnikov se je pa spredaj kar gnetlo v vsej opremi. seveda če bi zadnji prostor dali pod pritisk in ga priredili za prevoz ljudi, bi pa tja komot spravili par deset ljudi. samo takrat ni imelo dosti smisla, ker je izkušenih astronavtov tako ali tako manjkalo.
zadaj je bil ogromen prostor za tovor, 7-10(max) potnikov se je pa spredaj kar gnetlo v vsej opremi. seveda če bi zadnji prostor dali pod pritisk in ga priredili za prevoz ljudi, bi pa tja komot spravili par deset ljudi. samo takrat ni imelo dosti smisla, ker je izkušenih astronavtov tako ali tako manjkalo.
Manjkal ravno ni, ni blo pa namejen prevozu ljudi (turistov). Pač so plac raje porabil za kaj takrat bolj pomebnega kot je tovor in se je zdel max 4 astronavti čist dovolj. Računaj, da je bil reketoplan narejen v začetju 80-ih, načrti pa v 70-ih po appolo misijah in je blo še vse skupaj v povojih.
zakaj max. 4? V povprečju je letelo 5 ali 7 članov posadke. Maximum mislim da je bilo 8 ljudi. Rescue plan, ki so ga imeli (drugi space shuttle, ki je čakal na zemlji), je bil pripravljen do max 11 ljudi. To je bilo ponavadi pri obisku Hubbla in podobne misije, sicer dokaj redko.
zakaj max. 4? V povprečju je letelo 5 ali 7 članov posadke. Maximum mislim da je bilo 8 ljudi. Rescue plan, ki so ga imeli (drugi space shuttle, ki je čakal na zemlji), je bil pripravljen do max 11 ljudi. To je bilo ponavadi pri obisku Hubbla in podobne misije, sicer dokaj redko.
Pardon, se strinjam očitno nisem dovolj dobro pogledal, hotel sem samo povedati, da ni bil zgrajen z namenom vesoljskega turizma, kjer bi ljudi naložil kot v potniško letalo.
Ko smo že pri vesoljskem turizmu, sem malo pogledal kako gre kaj Virgin Galacticu in nisem našel dobrih novic http://www.dailymail.co.uk/news/article... pa tudi spaceport mi ne zgleda dokončan....
