Slo-Tech - Avtonomna vozila si navadno predstavljamo kot osebne avtomobile, ki nas sami vozijo v službo in po opravkih, a še več si od avtomatizacije obetajo v logistiki. Zato jih je toliko bolj navdušil uspešno zaključen European Truck Platooning Challenge, ki ga je ob predsedovanju EU organizirala Nizozemska, v okviru katerega se je v Rotterdam pripeljalo šest kompozicij avtonomnih tovornjakov iz cele Evrope.
Razvoj avtonomnih tovornjakov ima visoko prioriteto, ker je cestni transport drag. Vozniki ne morejo voziti neprestano, temveč potrebujejo odmore in počitek, dogajajo se nesreče ipd. Popolnoma avtonomnih tovornjakov, ki sploh ne bi potrebovali človeka v kabini, na cestah še ni, a smo sodeč po zadnjem napredku zelo blizu. Tovornjaki iz tovarn DAF, Daimler, Iveco, MAN, Scania in Volvo so 29. marca krenili na pot iz Nemčije, Belgije in Švedske proti Rotterdamu, kamor so prispeli včeraj brez ene same nesreče. Tovornjaki so imeli sicer v kabinah tudi človeške operaterje, ki bi v primeru težav lahko prevzeli nadzor, a za to ni bilo potrebe.
Ena izmed glavnih prednosti takšnih kompozicij je odsotnost varnostne razdalje. Ker so vozila ves čas povezana prek Wi-Fi, uporabljajo radarje in GPS, lahko vozijo na optimalni razdalji za zmanjševanje zračnega upora. Vse manevre vodilnega vozila ostala vozila nemudoma ponovijo, zato varnostne razdalje ne potrebujemo. Seveda jo vozila vseeno vzdržujejo, če vmes zapelje kakšen avtomobil oziroma se kompozicija kako drugače prekine. Ko bodo tovornjaki popolnoma avtonomni, pa bodo lahko vozili neprestano. To naj bi se zgodilo v prihodnjih 20-30 letih, napovedujejo strokovnjaki. Do tedaj pa bomo zadovoljni tudi s takimi, ki bodo voznikom maksimalno pomagali.
Končne prepreke pa ne bodo tehnološke, temveč pravne. Samovozeča vozila bodo zahtevala posebno ureditev odgovornosti in zavarovanja, kar seveda velja tudi za tovornjake. Že vožnja v kompoziciji brez varnostne razdalje načeloma ni dovoljena, zato so morali za eksperiment pridobiti dovoljenja vsake države, skozi katero so se peljali.
Velika pomanjkljivost je tudi standardizacija. Trenutno uporablja vsak proizvajalec svoj sistem, med seboj pa niso združljivi. V prihodnosti pričakujemo enoten, standarden sistem, ki bo omogočal dolge kompozicije tovornjakov več proizvajalcev. In mogoče bo poklic tovornjakarja za naslednjo generacijo tako oddaljen, kot je prižigalec uličnih svetilk za nas.
To je na eni strani super novica. Torej načeloma, če ne bodo več ljudje vozili tovornjake, vsaj v tem smislu bo prometna varnost pogojno dosti višja.
AMPAK! Dokler bodo osebne avtomobile, avtobuse in še kaj je takega vozili ljudje, je to samo figa v žepu.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Zanimivo bo, ko bo sistem že praktično čisto OK v normalnih razmerah, ampak bo imel veliko problemov v snegu (ko imaš lahko razmere, kjer se ne vidi nobenih oznak, znakov ipd...)
sicer mi je ta razvoj fascinanten, vendar pa nekatere stvari prehitro napredujejo, družba pa se ne prilagaja... bo nujno treba Univerzalni temeljni dohodek uvesti
Sorry, kakšna pa je to služba, da sediš po cele dneve v tovornjaku in se voziš naravnost na tempomat? Ljudje bi mogli delat kaj bolj pametnega, drugače je vseeno če ne delajo nič.
Sorry, kakšna pa je to služba, da sediš po cele dneve v tovornjaku in se voziš naravnost na tempomat? Ljudje bi mogli delat kaj bolj pametnega, drugače je vseeno če ne delajo nič.
Kaj pa predrta pnematika, druga okvara,... Kako bos pa tak konvoj prehitel oz. recimo, da se C-3PO odloci prehiteti tebe in vozi konvoj mimo tebe (brez varnostne razdalje) tam ene deset minut?
Sorry, kakšna pa je to služba, da sediš po cele dneve v tovornjaku in se voziš naravnost na tempomat? Ljudje bi mogli delat kaj bolj pametnega, drugače je vseeno če ne delajo nič.
Dost zajebana služba. Pametni so vsi lahk.
Tudi prižiganje uličnih svetilk in nalaganje premoga v vlak sta bili dost zajebani službi.
Kako bos pa tak konvoj prehitel oz. recimo, da se C-3PO odloci prehiteti tebe in vozi konvoj mimo tebe (brez varnostne razdalje) tam ene deset minut?
Zadeva mislim da ne prehiteva sama - javi "manual lane change required".
Sorry, kakšna pa je to služba, da sediš po cele dneve v tovornjaku in se voziš naravnost na tempomat? Ljudje bi mogli delat kaj bolj pametnega, drugače je vseeno če ne delajo nič.
Dost zajebana služba. Pametni so vsi lahk.
Tudi prižiganje uličnih svetilk in nalaganje premoga v vlak sta bili dost zajebani službi.
Kako bos pa tak konvoj prehitel oz. recimo, da se C-3PO odloci prehiteti tebe in vozi konvoj mimo tebe (brez varnostne razdalje) tam ene deset minut?
Zadeva mislim da ne prehiteva sama - javi "manual lane change required".
Sta bili in sta tudi sedaj, tud tovorjenje na himalajo. Z ožigosanjem nečesa da je trapasto nisi naredil nič. Tud 90% birokracije je avtomatizem pa ni izvedeno. Btw katere težke kategorije voziš?
V industriji, ki razvija in vzdržuje sisteme za avtomatsko vožnjo.
Delovnih mest v transportnem sektorju je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju sistemov za avtomatsko vožnjo je 5.
Vidiš problem? Jaz ga.
Bullshit.
Ob industrijski revoluciji so govorili takole: Delovnih mest v industriji je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju strojev je 5.
Ko so prišli industrijski roboti so govorili takole: Delovnih mest v proizvodnji je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju robotov je 5.
Ko so prišli računalniki so govorili takole: Delovnih mest v raznih pisarniških službah je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju računalnikov je 5.
itd.
Zadeve ne grejo čez noč, ampak določena dela postanejo obsolete in se odprejo druga mesta.
Sorry, kakšna pa je to služba, da sediš po cele dneve v tovornjaku in se voziš naravnost na tempomat? Ljudje bi mogli delat kaj bolj pametnega, drugače je vseeno če ne delajo nič.
Ob industrijski revoluciji so govorili takole: Delovnih mest v industriji je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju strojev je 5.
Ko so prišli industrijski roboti so govorili takole: Delovnih mest v proizvodnji je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju robotov je 5.
Ko so prišli računalniki so govorili takole: Delovnih mest v raznih pisarniških službah je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju računalnikov je 5.
In točno to se je zgodilo. Če pa se delovna mesta odprejo na drugem (nepovezanem) področju pa to ne spremeni dejstva, da se je v tem primeru v število potrebnih ljudi znižalo.
In ja seveda, to ni zadeva, ki bi se zgodila čez noč. Bolj verjetno nekaj desetletij kot zgolj desetletje.
Lahko gremo v 2 skrajnosti: tehnologijo pričnemo nadomeščati z ljudmi (tako bomo najbrž vsi imeli službo), ali pa ljudi začnemo nadomeščati s tehnologijo. Meni se zdi, da se že nekaj časa gremo 2. skrajnost in da gre vse v to smer.
Poslušal sem diskusijo treh slovenskih akademikov: vsi so se strinjali, da razvoj tehnologije je povezan s številom brezposelnih in da število brezposelnih ne bo nikoli več tako nizko, kakor je danes (ampak samo še višje). Češ da je tako logično.
Osebno vidim rešitev brezposelnosti v tem, da se pač naučimo uporabljati tehnologijo in si tako povečamo možnosti zaposlitve. Kramp že obvladamo, samovozečih tovornjakov pa še ne.
Zanimivo bo, ko bo sistem že praktično čisto OK v normalnih razmerah, ampak bo imel veliko problemov v snegu (ko imaš lahko razmere, kjer se ne vidi nobenih oznak, znakov ipd...)
Zakaj. Ko so slabi, nevozni pogoji tudi sedaj počakaš. Ne vidim nobene ovire, da ne bi računalnik naredil enako.
Poslušal sem diskusijo treh slovenskih akademikov: vsi so se strinjali, da razvoj tehnologije je povezan s številom brezposelnih in da število brezposelnih ne bo nikoli več tako nizko, kakor je danes (ampak samo še višje). Češ da je tako logično.
Osebno vidim rešitev brezposelnosti v tem, da se pač naučimo uporabljati tehnologijo in si tako povečamo možnosti zaposlitve. Kramp že obvladamo, samovozečih tovornjakov pa še ne.
Ce je zaradi tehnologije manj delovnih mest, potem (agregatno) nobena dodatna izobrazba ne pomaga zmanjsati brezposelnosti. Pomaga lahko Janezu, bo pa pac Joze ostal brez dela, ker mu ga bo Janez prevzel, kar se morda ne bi zgodilo ce Janez ne bi ostal brez dela zaradi tehnologije.
Nisem ludist (ravno nasprotno), a se zavedam, da bodo v prihodnosti se gromozanski problemi zaradi rasti stevila prebivalstva, visanja nivoja izborazbe prebivalstva (kaj poceti s toliko novimi druzboslovci vsako leto?) in staranjem prebivalstva (fino, da operacija za 120 tisoc evrov nekomu podaljsa zivljenje za 6 mesecev ...), ni mi pa jasno kdo bo vse to placal in se naprej placeval - ne samo v Sloveniji, ampak globalno.
Pomaga lahko Janezu, bo pa pac Joze ostal brez dela, ker mu ga bo Janez prevzel, kar se morda ne bi zgodilo ce Janez ne bi ostal brez dela zaradi tehnologije.
Kot sem napisal zgoraj: lahko gre v dve skrajnosti. Zdej gre pač v to, da zaradi enega Janeza 10 Jožetov ostane brez šihta. Lohka jokamo oz. težimo v drugo skrajnost, lahko pa se prilagodimo času. Čist osebna izbira, enim paše to, enim drugo ...
Ce je zaradi tehnologije manj delovnih mest, potem (agregatno) nobena dodatna izobrazba ne pomaga zmanjsati brezposelnosti.
Hmm ... se mi zdi, da bo nekatera zaposlitvena mesta tehnologija kasneje nadomestila kot druga. Zanimivo vprašanje z youtuba: katera bo zadnja služba na svetu?
V industriji, ki razvija in vzdržuje sisteme za avtomatsko vožnjo.
Delovnih mest v transportnem sektorju je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju sistemov za avtomatsko vožnjo je 5.
Vidiš problem? Jaz ga.
Bullshit.
Ob industrijski revoluciji so govorili takole: Delovnih mest v industriji je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju strojev je 5.
Ko so prišli industrijski roboti so govorili takole: Delovnih mest v proizvodnji je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju robotov je 5.
Ko so prišli računalniki so govorili takole: Delovnih mest v raznih pisarniških službah je 100. Delovnih mest v razvoju in vzdrževanju računalnikov je 5.
itd.
Zadeve ne grejo čez noč, ampak določena dela postanejo obsolete in se odprejo druga mesta.
Ubistvu je tole ena precej zlajnana mantra old school kapitalistov. Sej ne recem da ni pravilna, ampak se slisi prevec utopicno da bi ji verjel. Tako kot se "100 delovnih mest izgine in dobimo 5 novih" slisi prevec apokalipticno da bi ji verjel.
Ampak glede na to, da se zadnje case vse vec bere o diplomantih in doktorantih brez sluzb, da se na razpise prijavlja ogromno stevilo ljudi (to govorim za sluzbo kot jo imam sam, primerno za doktorje naravoslovnih znanosti; za druzboslovce je baje se huje), bi prej rekel da se tehtnica nagiba stran od utopije, se pravi da nikoli ne nadomestimo 100% vseh delovnih mest ki jih razvoj odnese. Pa glede na to, da se populacija na svetu veca in glede na to, da razvoj samo pospesuje in da v bliznji prihodnosti ni videti konca pospeska, bi sel skoraj stavit da bojo nizko-kvalificirana delovna mesta izginila veliko hitreje kot se bojo ustvarila nova (ce se sploh bojo). In ce slucajno pride do kriticne mase brezposelnega, jeznega folka... se bo zgodovina ponovila.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Ampak glede na to, da se zadnje case vse vec bere o diplomantih in doktorantih brez sluzb, da se na razpise prijavlja ogromno stevilo ljudi (to govorim za sluzbo kot jo imam sam, primerno za doktorje naravoslovnih znanosti; za druzboslovce je baje se huje), bi prej rekel da se tehtnica nagiba stran od utopije, se pravi da nikoli ne nadomestimo 100% vseh delovnih mest ki jih razvoj odnese. Pa glede na to, da se populacija na svetu veca in glede na to, da razvoj samo pospesuje in da v bliznji prihodnosti ni videti konca pospeska, bi sel skoraj stavit da bojo nizko-kvalificirana delovna mesta izginila veliko hitreje kot se bojo ustvarila nova (ce se sploh bojo). In ce slucajno pride do kriticne mase brezposelnega, jeznega folka... se bo zgodovina ponovila.
Poleg samo čakat je treba naredit še mejčkn preskok v miselnosti. Pri nas je na primer še zmer zlo velik folka, ki gre na naključen faks in so po zaključku začudeni, ker jih ne čaka šiht z že pogretim stolom.
Delovna mesta lahko ustvarjamo tudi sami, ne pa samo čakamo, da nam jih nekdo ponudi oz. da "se ustvarijo" (sama?).
Problem je jasen in se ga zavedajo tudi razvojniki avtomatizacije. Vendar njegova rešitev ni v domeni inženirjev. Rešitev je v spremembi družbenega sistema, kar pa je naloga družboslovcev (in politikov).
Ce hodite v trgovine sam podpirate ta zlobni kapitalizem, k krade sluzbe vsem ljudem in so zaradi tega vsi bogi in noben nic nima.
Res je, ampak cloveska neumnost kot je tvoja ne pozna meja. Zemlja ni latnistvo od prebivalcev le te pac pa posameznikov, ki imajo denar. Da si neizobrazen si ze dokazal zato si preberi kako sta nastala Aldi in Hofer, ki sta prva zacela z diskontno prodajo.
Sicer pa daj si ze vtupi v svojo betico da iphone, ipad in pc niso sinonim za bogastvo. Najvecjo revscino povzrocajo visoki stroski bivanja, zdravstvo, solski sistem.
Vendar njegova rešitev ni v domeni inženirjev. Rešitev je v spremembi družbenega sistema, kar pa je naloga družboslovcev (in politikov).
Družboslovci in politiki so brez inženirjev precej nebogljeni. Družboslovci in politiki se prilagajajo sistemu, inženirji pa ustvarjajo pogoje v katerih bi družboslovci in politiki lahko udejanjili svoje sanje.
Sprememba družbenega sistema je mogoča šele, ko so za to zagotovljeni stvarni pogoji.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Normalno. Vendar gre včasih tudi obratno in tukaj je v zgodovini precej primerov. Recimo, regulacija digitalnih vsebin - zakonske podlage so se pričele pripravljati po masovni uporabi le teh. Enako je v primeru avtomatike, le da bojo tukaj morale biti spremembe bolj korenite.
Znajo med drugim te zadeve dobro izpostaviti naši profesorji na FE, se dobro zavedajo, da stvari, ki jih inženirji počnejo, izjemno vplivajo na družbo. Toda ne morajo hkrati inženirji pripraviti družbenih korektivov za posledice, ki jih bodo njihovi izumi povzročili.
Toda ne morajo hkrati inženirji pripraviti družbenih korektivov za posledice, ki jih bodo njihovi izumi povzročili.
Čemu pa ne?
Glavni problem je po mojem v tem, da je velika vecina inzenirjev precej nerazgledanih kar se samega delovanja druzbe tice. Stereotip znanstvenika, ki v kleti pac neki ustvarja in spreminja svet.
Druzboslovci in politiki pa tehnolosko capljajo za njimi in za vsako noviteto najprej recejo 'ah tega se dolg ne bo, bomo potem razmislji o teh zadevah'. Nakar jih tehnologija preseneti priblizno tako kot cestarje sneg sredi januarja in niso pripravljeni na spremembe.
Takrat se pa oklenejo ze precej obrabljene 'ce tole dopustimo, bodo ljudje izgubili sluzbe'.
Ja bodo, ce je s tem kaj narobe, potem mora pa drzava takoj nazaj uvesti poklic kurjaca parne lokomotive, ker pac, ti ljudje nikoli ne bi smeli izgubiti sluzb.
Ja bodo, ce je s tem kaj narobe, potem mora pa drzava takoj nazaj uvesti poklic kurjaca parne lokomotive, ker pac, ti ljudje nikoli ne bi smeli izgubiti sluzb.
Obstaja rešitev, ki niti ni nova:
Prisilna evtanazija
Zakaj bi imel ljudi kot strošek, če jih lahko ostane 500 miljonov, ki lepo živi. No, tiste zunaj te mase so lahko tudi poskusni zajci.
Sicer pa, kje je vožnja na metanol, kje na elektriko, aja ejga država pa od tega potem ne bo imela koristi.
Glavni problem je po mojem v tem, da je velika vecina inzenirjev precej nerazgledanih kar se samega delovanja druzbe tice.
A res?
Stereotip znanstvenika, ki v kleti pac neki ustvarja in spreminja svet.
Stereotip, ja.
o+ nevone
A imas kaksno drugo razlago? Takoj, ko se znanstvenik zacne ukvarjati s politiko neha bit znanstvenik. Nevem, ce je hkrati moc delati oboje, vsaj ne v taksni druzbeno politicni ureditvi, ki jo imamo trenutno.
Drugace pa ja, geeks & nerds v veliki vecini primerov nis(m)o tisti, ki narekujejo druzbi kako naj deluje. In izkaze se, da tudi pojma nimamo kako svet deluje. Precejkrat.
