vir: Reuters
Zakon po pričakovanjih prinaša stroge varnostne zahteve pri testih na javnih cestah. V samovozečem vozilu mora tako biti ves čas prisoten človek, ki lahko kadarkoli prevzame nadzor nad avtomobilom. V vozilih morajo biti nameščene posebne črne skrinjice, katerih glavna naloga je spremljanje, kdo pravzaprav nadzoruje vozilo: programska rešitev ali človek. Podatki iz teh skrinjic bodo ključni pri določanju pravne odgovornosti v primeru prometnih nesreč in drugih nezgod. Zakon sicer dopušča ljudem, da med testom samovozečega vozila pozornost usmerijo stran od vožnje. Tako lahko pregledujejo elektronsko pošto in vremensko napoved, nadzor nad vozilom pa prevzame programovje. Če bo samovozeče vozilo udeleženo v prometni nesreči, bo človek-voznik odgovoren le v primeru, ko bo jasno, da je bilo vozilo pod njegovim nadzorom.
Zakon bo v sedanji obliki ostal dve leti, potem pa nemški politiki načrtujejo prve spremembe. Že pred sprejetjem tega zakona je največ perja med politiki frčalo zaradi osebnih podatkov, ki jih bodo samovozeča vozila zbirala, in njihove obdelave. Zato za naslednjo različico zakona nemški politiki napovedujejo, da se bo osredotočila prav na varovanje zasebnosti državljanov. Kdaj pa bodo Nemci sledili zgledu Kalifornije in na javne ceste pustili popolnoma samovozeča vozila brez človeškega nadzora, pa še ni jasno. Po predvidevanjih bodo prva osebna samovozeča vozila nemških avtomobilskih velikanov na trgu končnim kupcem na voljo po letu 2020.
