Polstoletna znanstvena prevara proizvajalcev sladkorja

Al pa kupiš https://trgovina.mercator.si/market/izd...
Zvečer poliješ z vodo, zjutri odliješ morebitno odvečno vodo, dodaš mleko, oreščke, suho sadje.
Če jih zmiksaš in dodaš zmlete lešnike in čokolado, dobiš čokolešnik.

Ah, je že energetik.

Hehe, nekje je treba začet. Večina folka je navajena na sladke zadeve, ki imajo okoli 30g/100g. Težko boš sedaj njih prepričal, da gredo direktno na oves brez sladkorja :D

Magic1 je 22. sep 2016 ob 14:22 izjavil:

Hehe, nekje je treba začet. Večina folka je navajena na sladke zadeve, ki imajo okoli 30g/100g. Težko boš sedaj njih prepričal, da gredo direktno na oves brez sladkorja :D

Opazen del sladkorjev zaužijemo tudi v že pripravljenih obrokih ("ready made meals") in tisti "processed food", ki ga ne znam niti pravilno prevesti, je tudi problematičen zato, ker notri dobiš dodane sladkorje. Eno je, če zagrabiš pločevinko kokte in se čisto točno zavedaš, da je polna sladkorja. Bi pa regulacija pomagala tam in takrat, ko zaužijemo sladkor, ne da se bi tega sploh zavedali ali pa kaj takšnega sploh pričakovali.

Npr. Zala Harmony, voda z okusom: 4,2g sladkorja na 100ml. Spij je pol litra in si ravnokar zaužil 20g sladkorja. Ali pa, ta je sploh ironična, Activia jogurtov napitek z nizko vsebnostjo maščobe: 13,1g sladkorjev. "Ekološki" Bio jogurt 14,8g. Za primerjavo, Cockta ima 10g/100ml, navaden, polnomasten jogurt pa 4g.

Zanimivo to, da kobajagi "skoraj čista voda" v skladkorjih tehta skoraj toliko, kot navaden jogurt.

No, sedaj ko sva se nekako uspela sporazumeti, lahko rečem, da se strinjam s tvojo recepturo (omejitev kalorij, telesna aktivnost, omejitev stresa), ne strinjam pa se s tem, da se tega ne poudarja. Se mi pa zdi, da poudarjanje očitno ne pomaga, tako kot k zmanjšanju števila aktivnih kadilcev tudi ne prispevajo grozeči napisi na škatlicah ampak, žal, prepovedi kajenja v takšnih in drugačnih prostorih.

Kar se tiče pa krivde "sladkorja", pa nimam nobenih zadržkov pokazati na stvar za katero se je v zadnjih letih izoblikoval konsenz, da je sokriv najmanj tega, da ljudje v telo vnašamo preveč kalorij. Je to edini problem človeštva? Ne. Je to edini krivec za "sodobne kronične bolezni"? Ne. Je to pomemben dejavnik? Vedno več raziskav kaže, da je. Pomemben do te mere, da bi že zgolj zmanjšanje vnosa sladkorja iz "neočitnih" virov pomembno in pozitivno vplivalo na zdravje večine.

BT52 je 15. sep 2016 ob 10:14 izjavil:

Pa nekdo je omenil propad Rimljanov. Verjetno je tole z svincom malce senzacionalistično. Jaz bolje verjamem profesor Taiterjevi teoriji. Namreč z naraščanjem kompleksnosti družbe skupaj proporcionalno z raznovrstnostjo vodi v zrušenje celotne civilizacije same vase.
Skratka zmanjkalo jim je goriva za napredek.

Njihova ureditev je temeljila na sužnje-lastništvu, ropanju provinc, skratka bolj kot ne temeljilo je na vojaškemu udejstvovanju. Ko pa so izčrpali vire in niso naredili miselnega preskoka jih je vedno naraščajoča kompleksnost raznovrstnosti skupaj z pomanjkanju organizacije v strukturi povozila. Niso dohajali naraščanje spremenljivk v enačbi, niti niso imeli energije zato. Če nimaš vira energije tudi reševanje težav je težje, če gledamo fizikalno.



Recimo že naša NAFTNA družba gre proti temu. Zato bi recimo AI lahko obdržal korak z kompleksnostjo, medtem ko bi še vedno vzdrževali raznovrstnost v organizacijskih strukturah. Tole bo resnično revolucija, kjer bodo nekatere državne strukture virtualno propadle. Virtualno zato, ker mislim, da je digitalizacija ključ. Se opravičujem za offtopic.

Digitalizacija je ključ za odlaganje neizbežnega na jutri - skladno s posnetkom, ki si ga pripel. Drugače pa hvala za tale izjemen link. Sem si odgovoril na nekatera vprašanja, ki so se mi porodila v zadnjem času.

AndrejO je 22. sep 2016 ob 15:27 izjavil:

No, sedaj ko sva se nekako uspela sporazumeti, lahko rečem, da se strinjam s tvojo recepturo (omejitev kalorij, telesna aktivnost, omejitev stresa), ne strinjam pa se s tem, da se tega ne poudarja. Se mi pa zdi, da poudarjanje očitno ne pomaga, tako kot k zmanjšanju števila aktivnih kadilcev tudi ne prispevajo grozeči napisi na škatlicah ampak, žal, prepovedi kajenja v takšnih in drugačnih prostorih.

Kar se tiče pa krivde "sladkorja", pa nimam nobenih zadržkov pokazati na stvar za katero se je v zadnjih letih izoblikoval konsenz, da je sokriv najmanj tega, da ljudje v telo vnašamo preveč kalorij. Je to edini problem človeštva? Ne. Je to edini krivec za "sodobne kronične bolezni"? Ne. Je to pomemben dejavnik? Vedno več raziskav kaže, da je. Pomemben do te mere, da bi že zgolj zmanjšanje vnosa sladkorja iz "neočitnih" virov pomembno in pozitivno vplivalo na zdravje večine.

Ok. Vsaj na pol se strinjam z večino napisanega. Razen z zadnjim stavkom, kjer ne verjamem, da bi mami državi z gonjo proti sladkorju uspelo res zmanjšati vnos, ampak bi ga zgolj nadomestili z nečem drugim - kar bi pomenilo, da bi bila sprememba na zdravju večine komaj opazna. Za to nimam nobenega vira - zgolj moja opažanja. Glavni očitek je še vedno enak - preklamo se o tipu jadra, ker ne znamo kupit letalske karte. Ja, morda bo res nekdo zato prišel čez Atlantik v 28 dneh in ne 29 (morda!), ampak ob veliko bolj smotrno bi bilo trud usmeriti v učenje potovanja z letalom.

nevone je 22. sep 2016 ob 23:50 izjavil:

Hrana se prodaja za profit, ne pa zdravje.

Prodaja se tudi za oboje. Kdaj boste dojeli, da ni ves profit "umazan"?

Jup, nekateri pač delajo profit z hrano, pri kateri je okus nižje na lestvici prioritet v primerjavi z zdravostjo hrane, pravicami živali ipd.

poweroff je 23. sep 2016 ob 07:22 izjavil:

Zdravost hrane se dosega s kontrolo kakovosti.

Misliš rečt kontrolo vsebnosti sladkorja?

poweroff je 23. sep 2016 ob 07:22 izjavil:

Najlepše se to vidi po tem, da so odkrili nizko kvaliteto in prevare tudi pri bio hrani (ki ji menda gojijo ljudje z visoko stopnjo zavedanja in bla, bla, bla). Hkrati se je v supermarketih pojavila nizkocenovna bio hrana - z ustreznimi certifikati - kar pomeni, da so visoke cene "prave" bio hrane v resnici zgolj navaden marketing. Ali po domače - nateg.

Jah, pa Apple tudi. Nič takšnega, povpraševanje/ponudba za izobraženega potrošnika.

poweroff je 23. sep 2016 ob 07:22 izjavil:

Zdravost hrane se dosega s kontrolo kakovosti.

Tole ni cisto res... prehrambeniki nimajo take kontrole kot druga industrija; pri elektorniki pogledajo vsak n-ti kos ce vse dela OK (fit-for-purpose; poleg tega da je vsaka komponenta tudi pregledana na vsakih n kosov), farmacevti iz vsake serije povzorcijo povprecen vzorec in ga pogledajo po celotnem spektru parametrov. Prehrambeniki pa nimajo ravno veliko standardov ki jim morjao ustrezati, razen mogoce mikrobiologije (za potrditev roka uporabe) in pa _mogoce_ prisotnost alergenov (oz. odsotnost alergenov, ce res nocejo na ovitek napisati "lahko vsebuje sledove ...").
Quality control hrane, kot si ga vecina predstavlja, izvajajo razni instituti ipd. (recimo za zivalska zivila izvaja monitoring institut na veterinarski fakulteti). Tam se pa gleda druge stvari (prisotnost antibiotikov in drugih nedovoljenih substanc pri zivalih, ki so namenjene za prehransko verigo ljudi), ne pa kvalitete zivila kot takega (njegove sprocesiranosti, vsebnosti sladkorja, beljakovin, vitaminov, itd.).
Nihce pa nikoli ne pogleda ali je tudi hrana (koncni izdelek) "fit-for-puprose", celotna veriga zagotavlja samo da ni pretirano skodljiva ("za koga je, dobro je"). Edino kasneje se v kaksni raziskavi vtaknejo v nezdravost in se pojavi kaksen clanek v obskurnih revijah, to je pa tudi vse.

poweroff je 23. sep 2016 ob 07:22 izjavil:

Bio hrana je namreč v veliki meri en velik marketing.

Ko v Hofferju vidis "bio" po enaki ceni kot Ljubljanske mlekarne prodajajo "ne-bio", potem je tista oznaka zelo verjetno brezvezna. Amapk tukaj IMO ni problem v izdelku (hrani), ampak v postavljanju standardov kaj si zasluzi naziv "bio".

Bio hrana je namreč v veliki meri en velik marketing.

Ko v Hofferju vidis "bio" po enaki ceni kot Ljubljanske mlekarne prodajajo "ne-bio", potem je tista oznaka zelo verjetno brezvezna. Amapk tukaj IMO ni problem v izdelku (hrani), ampak v postavljanju standardov kaj si zasluzi naziv "bio".

Bio kmetijstvo v osnovi temelji na kolobarju in uporabi organskih gnojil. Se pa tudi špricajo s produkti brez karence.
Zato tudi ni nobenega razloga, da bi bila taka hrana bistveno dražja. Dražji so predvsem končni, procesirani izdelki, osnovna živila pa ne.
Bo pa imel bio sok celo malo večjo vsebnost sladkorja. Bio pohan piščanec pa ravno toliko maščob kot ne-bio.

Da ne bom samo kritiziral - "moja" rešitev (v obliki prisile države) je zakonodaja, ki zapoveduje ob vsakem kosu hrane ob ceni tudi njeno sestavo. Z velikimi črkami in številkami - ob jabolkih v štacuni, ob burekih, kebabih in sladoledih pri uličnih prodajalcih ter pri vseh jedeh v restavracijah. In seveda izbraževanje oz. jasne smernice glede zdrave prehrane. Tako je odgovornost dejansko lahko na tistemu, ki bo čutil tudi posledice.

Šele potem pa je smiselno začeti razmišljati o opozorilih glede točno določenih sestavin oziroma dodatnem obdavčevanju.

Ja, se strinjam. Še za marsikatero omejitev oz. prepoved na področju oglaševanja bi bil.