Novice » Znanost in tehnologija » Polstoletna znanstvena prevara proizvajalcev sladkorja
energetik ::
Zakaj bi nabavljal te predelane kosmiče, če imajo pa vse večje štacune povsem običajne zvaljane ovsene brez dodatkov? 0,7% cukra.
maco-maco ::
Al pa kupiš https://trgovina.mercator.si/market/izd...
Zvečer poliješ z vodo, zjutri odliješ morebitno odvečno vodo, dodaš mleko, oreščke, suho sadje.
Če jih zmiksaš in dodaš zmlete lešnike in čokolado, dobiš čokolešnik.
Ah, je že energetik.
Zvečer poliješ z vodo, zjutri odliješ morebitno odvečno vodo, dodaš mleko, oreščke, suho sadje.
Če jih zmiksaš in dodaš zmlete lešnike in čokolado, dobiš čokolešnik.
Ah, je že energetik.
Kaj?
antonija ::
Evo, prisli smo do tega, da obstaja v stacuni ena cela sorta kosmicev (ovseni "kosmici", ki ubistvu sploh niso kosmici), ki ni pretirano nafilana s cukrom.
Oboji ki jih je linkal Magic1 imajo pa precej visoko kaloricno vrednost, ce sem prav videl 66% tega kar ti da mlecna milka (na isto maso zivila). Ali so ti kosmici izedalni iz nekih super energetsko bogatih zitaric, ali pa so (bolj verjetno) zlepljeni skupaj z vsemi mogocimi cukri ki jim na embalazi recejo malo drugace, zdraven se pa lahko pohvalijo s "source of fibers" (kar je itak vsaka neprebavljiva celuloza) in "wholegrain guaranteed".
Kaj bo zdej kupil povprecni zemljan v trgovini, v kateri je 20+ skatel podobnih Nestlejevi, in mogoce 1-3 precej neizstopajoce vrecke ki vsebujejo oves?
In ali bi mu res lahko kdo ocital, da je kupil enega izmed bolj osladnih artiklov, glede na izbiro ki jo je imel pred seboj? (na ovsene kosmice nihce ne napise da so vir vlaknin, da vsebujejo "7 vitaminov in mineralov" in drugih fraz ki nic ne pomenijo)
Oboji ki jih je linkal Magic1 imajo pa precej visoko kaloricno vrednost, ce sem prav videl 66% tega kar ti da mlecna milka (na isto maso zivila). Ali so ti kosmici izedalni iz nekih super energetsko bogatih zitaric, ali pa so (bolj verjetno) zlepljeni skupaj z vsemi mogocimi cukri ki jim na embalazi recejo malo drugace, zdraven se pa lahko pohvalijo s "source of fibers" (kar je itak vsaka neprebavljiva celuloza) in "wholegrain guaranteed".
Kaj bo zdej kupil povprecni zemljan v trgovini, v kateri je 20+ skatel podobnih Nestlejevi, in mogoce 1-3 precej neizstopajoce vrecke ki vsebujejo oves?
In ali bi mu res lahko kdo ocital, da je kupil enega izmed bolj osladnih artiklov, glede na izbiro ki jo je imel pred seboj? (na ovsene kosmice nihce ne napise da so vir vlaknin, da vsebujejo "7 vitaminov in mineralov" in drugih fraz ki nic ne pomenijo)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Magic1 ::
Hehe, nekje je treba začet. Večina folka je navajena na sladke zadeve, ki imajo okoli 30g/100g. Težko boš sedaj njih prepričal, da gredo direktno na oves brez sladkorja :D
Magic
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Magic1 ()
AndrejO ::
Za tiste, ki imajo raje slovenščino: raziskava je pokazala korelacijo med deležem vnosa kalorij s sladkorji in smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni. Večji, kot je bil v dieti delež kalorij iz sladkorjev, večja je bila verjetnost smrti zaradi srčno-žilnega obolenja.
Jup, in kontrolirali so tudi BMI. Kar vsekakor kaže, da vpliv obstaja. A je kdo trdil da ga ni?
Trdil ne, zagotovo pa si to impliciral.
Tukaj:
Zato je res utopično pričakovati, da bo razumel, da že ves čas govorimo o izbiri vira kalorije in ne o kaloričnem presežku kot posledici visokega vnosa enega tipa hranila.
AndrejO ::
Hehe, nekje je treba začet. Večina folka je navajena na sladke zadeve, ki imajo okoli 30g/100g. Težko boš sedaj njih prepričal, da gredo direktno na oves brez sladkorja :D
Opazen del sladkorjev zaužijemo tudi v že pripravljenih obrokih ("ready made meals") in tisti "processed food", ki ga ne znam niti pravilno prevesti, je tudi problematičen zato, ker notri dobiš dodane sladkorje. Eno je, če zagrabiš pločevinko kokte in se čisto točno zavedaš, da je polna sladkorja. Bi pa regulacija pomagala tam in takrat, ko zaužijemo sladkor, ne da se bi tega sploh zavedali ali pa kaj takšnega sploh pričakovali.
Npr. Zala Harmony, voda z okusom: 4,2g sladkorja na 100ml. Spij je pol litra in si ravnokar zaužil 20g sladkorja. Ali pa, ta je sploh ironična, Activia jogurtov napitek z nizko vsebnostjo maščobe: 13,1g sladkorjev. "Ekološki" Bio jogurt 14,8g. Za primerjavo, Cockta ima 10g/100ml, navaden, polnomasten jogurt pa 4g.
Zanimivo to, da kobajagi "skoraj čista voda" v skladkorjih tehta skoraj toliko, kot navaden jogurt.
thramos ::
Trdil ne, zagotovo pa si to impliciral.
Tukaj:
Zato je res utopično pričakovati, da bo razumel, da že ves čas govorimo o izbiri vira kalorije in ne o kaloričnem presežku kot posledici visokega vnosa enega tipa hranila.
Če sem, to ni bil moj namen. Sem mislil, da je iz izjav kot so "ima veliko večjo vlogo sprememba življenskega sloga množic" in " imajo sladkor/maščobe/margarine nerealno velik vpliv na zdravje" jasno, da menim da vpliv je. Ok - zanemarljiv je verjetno premočna beseda, ampak v primerjavi z drugimi (že naštetimi) dosti manjši in vreden manj pozornosti. Ampak "omejitev kaloričnega vnosa", "redna telesna aktivnost" in "omejevanje stresa" pač ne prodajajo naslovnic.
AndrejO ::
No, sedaj ko sva se nekako uspela sporazumeti, lahko rečem, da se strinjam s tvojo recepturo (omejitev kalorij, telesna aktivnost, omejitev stresa), ne strinjam pa se s tem, da se tega ne poudarja. Se mi pa zdi, da poudarjanje očitno ne pomaga, tako kot k zmanjšanju števila aktivnih kadilcev tudi ne prispevajo grozeči napisi na škatlicah ampak, žal, prepovedi kajenja v takšnih in drugačnih prostorih.
Kar se tiče pa krivde "sladkorja", pa nimam nobenih zadržkov pokazati na stvar za katero se je v zadnjih letih izoblikoval konsenz, da je sokriv najmanj tega, da ljudje v telo vnašamo preveč kalorij. Je to edini problem človeštva? Ne. Je to edini krivec za "sodobne kronične bolezni"? Ne. Je to pomemben dejavnik? Vedno več raziskav kaže, da je. Pomemben do te mere, da bi že zgolj zmanjšanje vnosa sladkorja iz "neočitnih" virov pomembno in pozitivno vplivalo na zdravje večine.
Kar se tiče pa krivde "sladkorja", pa nimam nobenih zadržkov pokazati na stvar za katero se je v zadnjih letih izoblikoval konsenz, da je sokriv najmanj tega, da ljudje v telo vnašamo preveč kalorij. Je to edini problem človeštva? Ne. Je to edini krivec za "sodobne kronične bolezni"? Ne. Je to pomemben dejavnik? Vedno več raziskav kaže, da je. Pomemben do te mere, da bi že zgolj zmanjšanje vnosa sladkorja iz "neočitnih" virov pomembno in pozitivno vplivalo na zdravje večine.
MrStein ::
Hrana se prodaja za profit, ne pa zdravje.
Če povzamemo.
Torej: vsa hrana v trgovini ima dodatke, ki v prvi vrsti služijo temu, da se ta izdelek proda. "Izboljšave" okusa, vonja, trajnosti, izgleda, itd...
Pa še sveža anekdota o jogurtih, ko ste jih prej omenili:
"Brrrr.... sem videl kako delajo jogurte. Ne vem, če jih bom še kdaj jedel." (naslednji dan je seveda spet pojedel, ker pač železna srajca...)
Če povzamemo.
Torej: vsa hrana v trgovini ima dodatke, ki v prvi vrsti služijo temu, da se ta izdelek proda. "Izboljšave" okusa, vonja, trajnosti, izgleda, itd...
Pa še sveža anekdota o jogurtih, ko ste jih prej omenili:
"Brrrr.... sem videl kako delajo jogurte. Ne vem, če jih bom še kdaj jedel." (naslednji dan je seveda spet pojedel, ker pač železna srajca...)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
trenerkar ::
Pa nekdo je omenil propad Rimljanov. Verjetno je tole z svincom malce senzacionalistično. Jaz bolje verjamem profesor Taiterjevi teoriji. Namreč z naraščanjem kompleksnosti družbe skupaj proporcionalno z raznovrstnostjo vodi v zrušenje celotne civilizacije same vase.
Skratka zmanjkalo jim je goriva za napredek.
Njihova ureditev je temeljila na sužnje-lastništvu, ropanju provinc, skratka bolj kot ne temeljilo je na vojaškemu udejstvovanju. Ko pa so izčrpali vire in niso naredili miselnega preskoka jih je vedno naraščajoča kompleksnost raznovrstnosti skupaj z pomanjkanju organizacije v strukturi povozila. Niso dohajali naraščanje spremenljivk v enačbi, niti niso imeli energije zato. Če nimaš vira energije tudi reševanje težav je težje, če gledamo fizikalno.
Recimo že naša NAFTNA družba gre proti temu. Zato bi recimo AI lahko obdržal korak z kompleksnostjo, medtem ko bi še vedno vzdrževali raznovrstnost v organizacijskih strukturah. Tole bo resnično revolucija, kjer bodo nekatere državne strukture virtualno propadle. Virtualno zato, ker mislim, da je digitalizacija ključ. Se opravičujem za offtopic.
Digitalizacija je ključ za odlaganje neizbežnega na jutri - skladno s posnetkom, ki si ga pripel. Drugače pa hvala za tale izjemen link. Sem si odgovoril na nekatera vprašanja, ki so se mi porodila v zadnjem času.
nevone ::
Hrana se prodaja za profit, ne pa zdravje.
Prodaja se tudi za oboje. Kdaj boste dojeli, da ni ves profit "umazan"?
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: nevone ()
thramos ::
No, sedaj ko sva se nekako uspela sporazumeti, lahko rečem, da se strinjam s tvojo recepturo (omejitev kalorij, telesna aktivnost, omejitev stresa), ne strinjam pa se s tem, da se tega ne poudarja. Se mi pa zdi, da poudarjanje očitno ne pomaga, tako kot k zmanjšanju števila aktivnih kadilcev tudi ne prispevajo grozeči napisi na škatlicah ampak, žal, prepovedi kajenja v takšnih in drugačnih prostorih.
Kar se tiče pa krivde "sladkorja", pa nimam nobenih zadržkov pokazati na stvar za katero se je v zadnjih letih izoblikoval konsenz, da je sokriv najmanj tega, da ljudje v telo vnašamo preveč kalorij. Je to edini problem človeštva? Ne. Je to edini krivec za "sodobne kronične bolezni"? Ne. Je to pomemben dejavnik? Vedno več raziskav kaže, da je. Pomemben do te mere, da bi že zgolj zmanjšanje vnosa sladkorja iz "neočitnih" virov pomembno in pozitivno vplivalo na zdravje večine.
Ok. Vsaj na pol se strinjam z večino napisanega. Razen z zadnjim stavkom, kjer ne verjamem, da bi mami državi z gonjo proti sladkorju uspelo res zmanjšati vnos, ampak bi ga zgolj nadomestili z nečem drugim - kar bi pomenilo, da bi bila sprememba na zdravju večine komaj opazna. Za to nimam nobenega vira - zgolj moja opažanja. Glavni očitek je še vedno enak - preklamo se o tipu jadra, ker ne znamo kupit letalske karte. Ja, morda bo res nekdo zato prišel čez Atlantik v 28 dneh in ne 29 (morda!), ampak ob veliko bolj smotrno bi bilo trud usmeriti v učenje potovanja z letalom.
Hrana se prodaja za profit, ne pa zdravje.
Prodaja se tudi za oboje. Kdaj boste dojeli, da ni ves profit "umazan"?
Jup, nekateri pač delajo profit z hrano, pri kateri je okus nižje na lestvici prioritet v primerjavi z zdravostjo hrane, pravicami živali ipd.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: thramos ()
poweroff ::
Zdravost hrane se dosega s kontrolo kakovosti. Bio hrana je namreč v veliki meri en velik marketing.
Najlepše se to vidi po tem, da so odkrili nizko kvaliteto in prevare tudi pri bio hrani (ki ji menda gojijo ljudje z visoko stopnjo zavedanja in bla, bla, bla). Hkrati se je v supermarketih pojavila nizkocenovna bio hrana - z ustreznimi certifikati - kar pomeni, da so visoke cene "prave" bio hrane v resnici zgolj navaden marketing. Ali po domače - nateg.
Najlepše se to vidi po tem, da so odkrili nizko kvaliteto in prevare tudi pri bio hrani (ki ji menda gojijo ljudje z visoko stopnjo zavedanja in bla, bla, bla). Hkrati se je v supermarketih pojavila nizkocenovna bio hrana - z ustreznimi certifikati - kar pomeni, da so visoke cene "prave" bio hrane v resnici zgolj navaden marketing. Ali po domače - nateg.
sudo poweroff
thramos ::
Zdravost hrane se dosega s kontrolo kakovosti.
Misliš rečt kontrolo vsebnosti sladkorja?
Najlepše se to vidi po tem, da so odkrili nizko kvaliteto in prevare tudi pri bio hrani (ki ji menda gojijo ljudje z visoko stopnjo zavedanja in bla, bla, bla). Hkrati se je v supermarketih pojavila nizkocenovna bio hrana - z ustreznimi certifikati - kar pomeni, da so visoke cene "prave" bio hrane v resnici zgolj navaden marketing. Ali po domače - nateg.
Jah, pa Apple tudi. Nič takšnega, povpraševanje/ponudba za izobraženega potrošnika.
poweroff ::
Kontrola kakovosti lahko obsega tudi vsebnost sladkorja. Če se tako dogovorimo in se postavi mednarodne standarde - zakaj pa ne?
Je pa to precej širši pojem. Prisotnost/vsebnost mitotoksinov je recimo še pomembnejša.
Je pa to precej širši pojem. Prisotnost/vsebnost mitotoksinov je recimo še pomembnejša.
sudo poweroff
antonija ::
Zdravost hrane se dosega s kontrolo kakovosti.Tole ni cisto res... prehrambeniki nimajo take kontrole kot druga industrija; pri elektorniki pogledajo vsak n-ti kos ce vse dela OK (fit-for-purpose; poleg tega da je vsaka komponenta tudi pregledana na vsakih n kosov), farmacevti iz vsake serije povzorcijo povprecen vzorec in ga pogledajo po celotnem spektru parametrov. Prehrambeniki pa nimajo ravno veliko standardov ki jim morjao ustrezati, razen mogoce mikrobiologije (za potrditev roka uporabe) in pa _mogoce_ prisotnost alergenov (oz. odsotnost alergenov, ce res nocejo na ovitek napisati "lahko vsebuje sledove ...").
Quality control hrane, kot si ga vecina predstavlja, izvajajo razni instituti ipd. (recimo za zivalska zivila izvaja monitoring institut na veterinarski fakulteti). Tam se pa gleda druge stvari (prisotnost antibiotikov in drugih nedovoljenih substanc pri zivalih, ki so namenjene za prehransko verigo ljudi), ne pa kvalitete zivila kot takega (njegove sprocesiranosti, vsebnosti sladkorja, beljakovin, vitaminov, itd.).
Nihce pa nikoli ne pogleda ali je tudi hrana (koncni izdelek) "fit-for-puprose", celotna veriga zagotavlja samo da ni pretirano skodljiva ("za koga je, dobro je"). Edino kasneje se v kaksni raziskavi vtaknejo v nezdravost in se pojavi kaksen clanek v obskurnih revijah, to je pa tudi vse.
Bio hrana je namreč v veliki meri en velik marketing.Ko v Hofferju vidis "bio" po enaki ceni kot Ljubljanske mlekarne prodajajo "ne-bio", potem je tista oznaka zelo verjetno brezvezna. Amapk tukaj IMO ni problem v izdelku (hrani), ampak v postavljanju standardov kaj si zasluzi naziv "bio".
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
thramos ::
Nihce pa nikoli ne pogleda ali je tudi hrana (koncni izdelek) "fit-for-puprose", celotna veriga zagotavlja samo da ni pretirano skodljiva ("za koga je, dobro je"). Edino kasneje se v kaksni raziskavi vtaknejo v nezdravost in se pojavi kaksen clanek v obskurnih revijah, to je pa tudi vse.
Kako pa boš določil pravila? Boš jabolko opremil z opozorili, ker ima skoraj 100 % kcal iz sladkorja? Je čežana že "processed food"? Hrana se itak v večini primerov uporabi kot sestavina obroka - tako da z preverjanjem posamezne sestavine ne gre ovrednotiti celotnega obroka. Če bi že ovrednotil celoten predpripravljen obrok, pa je ta ponavadi le eden od večih - če so bili prejšni obroki zgolj žuljenje zelenjave je večerja lahko maščobna in sladkorna bomba pa vseeno dnevni vnos hranil ustreza standardom.
maco-maco ::
Bio hrana je namreč v veliki meri en velik marketing.
Ko v Hofferju vidis "bio" po enaki ceni kot Ljubljanske mlekarne prodajajo "ne-bio", potem je tista oznaka zelo verjetno brezvezna. Amapk tukaj IMO ni problem v izdelku (hrani), ampak v postavljanju standardov kaj si zasluzi naziv "bio".
Bio kmetijstvo v osnovi temelji na kolobarju in uporabi organskih gnojil. Se pa tudi špricajo s produkti brez karence.
Zato tudi ni nobenega razloga, da bi bila taka hrana bistveno dražja. Dražji so predvsem končni, procesirani izdelki, osnovna živila pa ne.
Bo pa imel bio sok celo malo večjo vsebnost sladkorja. Bio pohan piščanec pa ravno toliko maščob kot ne-bio.
Kaj?
nevone ::
Nihce pa nikoli ne pogleda ali je tudi hrana (koncni izdelek) "fit-for-puprose", celotna veriga zagotavlja samo da ni pretirano skodljiva ("za koga je, dobro je"). Edino kasneje se v kaksni raziskavi vtaknejo v nezdravost in se pojavi kaksen clanek v obskurnih revijah, to je pa tudi vse.
Kako pa boš določil pravila? Boš jabolko opremil z opozorili, ker ima skoraj 100 % kcal iz sladkorja? Je čežana že "processed food"? Hrana se itak v večini primerov uporabi kot sestavina obroka - tako da z preverjanjem posamezne sestavine ne gre ovrednotiti celotnega obroka. Če bi že ovrednotil celoten predpripravljen obrok, pa je ta ponavadi le eden od večih - če so bili prejšni obroki zgolj žuljenje zelenjave je večerja lahko maščobna in sladkorna bomba pa vseeno dnevni vnos hranil ustreza standardom.
Imaš point.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
thramos ::
Da ne bom samo kritiziral - "moja" rešitev (v obliki prisile države) je zakonodaja, ki zapoveduje ob vsakem kosu hrane ob ceni tudi njeno sestavo. Z velikimi črkami in številkami - ob jabolkih v štacuni, ob burekih, kebabih in sladoledih pri uličnih prodajalcih ter pri vseh jedeh v restavracijah. In seveda izbraževanje oz. jasne smernice glede zdrave prehrane. Tako je odgovornost dejansko lahko na tistemu, ki bo čutil tudi posledice.
Šele potem pa je smiselno začeti razmišljati o opozorilih glede točno določenih sestavin oziroma dodatnem obdavčevanju.
Šele potem pa je smiselno začeti razmišljati o opozorilih glede točno določenih sestavin oziroma dodatnem obdavčevanju.
AndrejO ::
Dodatno obdavčevanje verjetno res nima smisla.
Ampak regulacija lahko poseže tudi tam, kjer se nekaj prodaja pod imenom, ki implicira nekaj drugega. Npr. "voda z okusom" je tipično voda, ki ima od 5g/100ml sladkorja naprej in kot takšna predstavlja kar precej kalorično živilo. Hkrati pa beseda "voda" implicira nekaj zdravega in tudi brez omembe vredne hranilne vrednosti. Ljudje preprosto ne pogledamo na deklaracijo, kjer je podatek zapisan. Regulacija lahko tudi prepove takšne pripravke poimenovati z imenom "voda" oz. lahko zapove, kaj se sme poimenovati "voda".
Hkrati pa se lahko omeji uporabo konkretnih aditivov, tako kot se npr. danes že omejuje vsebnost glede na klasifikacijo izdelkov v kategorije. Popravek bi bil v temu, da se bi vsebnost teh omejilo tudi v najnižji kategoriji.
Ja, to je res "nanny state", po drugi strani pa s takšni ukrepi ne povzročajo računovodskih/davčnih težav. Predlog tudi ni vzet nekje iz vakuma, ker podobni predpisi že obstajajo. Npr. hrenovka mora imeti najmanj minimalen delež mesa, sicer ni hrenovka, konzervirano meso I. kategorije mora imeti manj kot 0,5% dodanih sladkorjev (II. kategorije te omejitve nima), itd ...
Ampak regulacija lahko poseže tudi tam, kjer se nekaj prodaja pod imenom, ki implicira nekaj drugega. Npr. "voda z okusom" je tipično voda, ki ima od 5g/100ml sladkorja naprej in kot takšna predstavlja kar precej kalorično živilo. Hkrati pa beseda "voda" implicira nekaj zdravega in tudi brez omembe vredne hranilne vrednosti. Ljudje preprosto ne pogledamo na deklaracijo, kjer je podatek zapisan. Regulacija lahko tudi prepove takšne pripravke poimenovati z imenom "voda" oz. lahko zapove, kaj se sme poimenovati "voda".
Hkrati pa se lahko omeji uporabo konkretnih aditivov, tako kot se npr. danes že omejuje vsebnost glede na klasifikacijo izdelkov v kategorije. Popravek bi bil v temu, da se bi vsebnost teh omejilo tudi v najnižji kategoriji.
Ja, to je res "nanny state", po drugi strani pa s takšni ukrepi ne povzročajo računovodskih/davčnih težav. Predlog tudi ni vzet nekje iz vakuma, ker podobni predpisi že obstajajo. Npr. hrenovka mora imeti najmanj minimalen delež mesa, sicer ni hrenovka, konzervirano meso I. kategorije mora imeti manj kot 0,5% dodanih sladkorjev (II. kategorije te omejitve nima), itd ...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kdor jé predelano hrano, hitreje umre (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 23418 (17873) | Mr.B |
| » | Zamolčan konflikt interesov v medicinskih znanostihOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9371 (7508) | antonija |
| » | Umik najpomembnejše študije o sredozemski kuhinji: ni dokazov, da olivno olje zmanjšu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 23019 (16832) | Kenpachi |
| » | Polstoletna znanstvena prevara proizvajalcev sladkorja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 39325 (26488) | thramos |
| » | Laži v znanosti (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 30870 (25255) | phuntaox |