V svoji zgodovini je Dawn postavila precej mejnikov. Med drugim je bila prvo plovilo, ki je obiskalo dve telesi v asteroidnem pasu, hkrati pa tudi prvo plovilo, ki je letelo blizu kateregakoli pritlikavega planeta. Do Cerere je prispela marca 2015, nekaj mesecev pred obiskom Plutona, ki je New Horizonu uspel julija istega leta.
Prvi cilj Dawn pa je bila Vesta, kamor je prispela že julija 2011. Dobro leto je krožila okrog Veste, ki se ji je približala na 220 kilometrov. Odkrila je, da ima Vesta s kovinami bogato jedro, ki ima v premeru okrog 220 kilometrov (premer Veste znaša okrog 500 kilometrov). Vesta je zadnji predstavnik svoje vrste, in sicer zadnji planetoid v Osončju, kjer se je material združil na podoben način kakor planeti. Kasneje je Dawn ujela Cerero, ki se ji je naposled približala vse do 35 kilometrov. Tako je postala Cerera prvi pritlikavi planet, ki smo ga raziskali tako poblizu. NASA je razmišljala tudi o podaljšanju misije, tako da bi Dawn šla ujet še asteroid 2 Pallas, a so na koncu ugotovili, da bo koristneje, če ostane ob Cereri. V nenadzorovani, a stabilni orbiti je vztrajala vse do tega dne. Sedaj ji je zmanjkalo hidrazina, zato je ne moremo več krmiliti. Žal se ne more več obrniti primerno, da bi študirala površje in komunicirala z Zemljo. Občasno bodo njene sončne celice obrnjene proti Soncu, občasno pa ne. Zaradi tega bo imela premalo energije, da bi poklicala domov.
Thomas Zurbuchen iz NASA pojasnjuje, da je Dawn prinesla izjemne posnetke Veste in Cerere. Pomagala je odkriti zgodovino Osončja. Odkrila je, da je po Vesti nekoč tekla tekoča voda (verjetno so padci meteoritov začasno raztalili ledene pokrove) in da ima blizu južnega tečaja visoko goro, ki je skoraj tako velika kakor Olimp na Marsu (najvišja gora v Osončju). Na Cereri je našla zanimive bele pike, za katere se je izkazalo, da so verjetno ostanki tekoče vode polne soli, ki je nekoč tekla po površju. Na Cereri je odkrila tudi organske molekule in 4 kilometre visoko goro Ahuna Mons.
