Prijavi se z GoogleID

» »

Irci bodo pojedli vse dvojne sendviče

Irci bodo pojedli vse dvojne sendviče

Slo-Tech - Na Irskem se bo spremenila davčna zakonodaja, ki je bila doslej deležna številnih kritik iz ostalih držav EU, saj je tujim multinacionalkam omogočala legalno izmikanje plačilu davkov, kar računalniški velikani s pridom izkoriščajo. Irski finančni minister Michael Noonan je spremembe napovedal skupaj s predstavitvijo proračuna za prihodnje leto, ki bo prvi proračun po sedmih letih, ki ne bo obremenjen s hudimi varčevalnimi pogoji zaradi evropskega paketa pomoči (non-austerity budget).

Evropska komisija je letos začela preiskavo Irske, ker naj bi s svojo davčno ureditvijo podjetjem, kot je Apple, nudila nedovoljeno državno pomoč. Pred ameriškim senatom so bila številna podjetja že na zagovoru zaradi te iste prakse. Gre za (za zdaj še legalno) strukturo, ki se imenuje dvojni irski sendvič, ker vključuje dve irski podružnici. Po veljavni zakonodaji je mogoče, da na Irskem registrirano podjetje ni tamkajšnji davčni rezident, če ima vodstvo v tujini, za kar podjetja največkrat uporabijo davčno oazo. Zato multinacionalke na Irskem ustanovijo podružnico in jo vodijo iz davčne oaze, potem pa ta ustanovi še eno podružnico, ki je irski davčni rezident. Slednja prodaja izdelke po EU (ali svetu brez ZDA), prvi podružnici pa plačuje visoke licenčnine, s čimer se skoraj ves dobiček neobdavčeno prelije v davčno oazo.

EU že dlje časa opozarja Irsko, da to ni dopustno, saj morajo v boju zoper davčne oaze vse države sodelovati in uskladiti zakonodajo. Očitno je zaleglo, saj bo prihodnje leto po napovedih omenjena možnost ukinjena. To bo veljalo le za nova podjetja, zato pričakujemo porast registracije novih podjetij v letošnjem decembru. Za obstoječa podjetja bo prehod mehkejši, a Irska obljublja, da bo irski dvojni sendvič do leta 2020 zgodovina. Do takrat bo trajalo prehodno obdobje.

Še vedno pa bo Irska obdržala nizko, 12,5-odstotno obdavčitev dobička podjetij. Ta je ena izmed najnižjih v EU. Ob uporabi dvojnega irskega sendviča ni tako pomembna, ker so prikazani dobički tako ali tako zelo nizki, ob ukinitvi tega obvoza pa bo postala zelo pomembna. Videli bomo, kako se bodo na spremembe odzvali Apple, Google, Facebook in drugi, ki prek irskih podružnic poslujejo s celotno EU.

Poleg tega je Noonan napovedal še znižanje stopnje obdavčitve v najvišjem dohodninskem razredu z 41 na 40 odstotkov, dvig pragu zanj (z 32.800 na 33.800 evrov), izreden dvig socialnih prejemkov v decembru za 25 odstotkov (božičnica) ter ohranitev začasno znižane 9-odstotne stopnje DDV-ja za turistični sektor.

35 komentarjev

3p ::

Če prav razumem članek o preiskavi Amazona, bojo pač malicali dvojni luksemburški/nizozemski sendvič, ali se motim?
Pa da mi roka zadane čelo, v bistvu so rekli, da zaenkrat za vse korporacije, ki so že tam, zadevo podaljšujejo za 5-6 let. Potem si bojo pa že premislili, če bo kaj padlo v kufer.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 3p ()

Markoff ::

dstavitvijo proračuna za prihodnje leto, ki bo prvi proračun po sedmih letih, ki ne bo obremenjen s hudimi varčevalnimi pogoji zaradi evropskega paketa pomoči (non-austerity budget).

Kakšno varčevanje nekaj? Varčevanje pomeni, da ustvariš več, kot porabiš. Niti ena od držav, ki so živele preko svojih zmožnosti, ne ustvari več, kot porabi, le presežna poraba se je zmanjšala iz 5-10% primanjkljaja BDP letno na morda 1-3%.
Medtem države, ki so že doslej imele primanjkljaj v domeni 0-3%, dejansko poizkušajo priti na uravnoteženi proračun. Držav, ki dejansko ustvarjajo proračunski presežek, lahko preštejemo na prste ene mizarjeve roke (pri čemer je mizar star 160 let).
Novorek idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca/intelegenca, apsolutno, anEks.

carota ::

Kaj pa je narobe z davčnimi oazami? To, da hočejo vse države priviti državljane in podjetja do maksimuma in jim take oaze zmanjšujejo prihodke?

Looooooka ::

Pa še te ponavadi živijo zgolj na račun drugih.
Kaj pa je narobe z davčnimi oazami? To, da hočejo vse države priviti državljane in podjetja do maksimuma in jim take oaze zmanjšujejo prihodke?

Naj se spokajo na otok in se potem, ko bo pizdarija branijo kot se znajo.
Ko si del države maš da plačuješ obveznosti kot ostali ne pa da iščeš načine kako pobasati čim več denarja v lasten žep. Pustmo dejstvo, da mamo mi državo v pizdi pa previsoke davke.
Če bi mel vsi že od štarta vse poštiman verjetno takih problemov ne bi bilo.
Tko pa odpreš firmo v davčni oazi, preseliš proizvodnjo v tanguzistan in si pol ful pameten, ker si zaslužil milijarde na račun revežev, vmes pa še prispevka za nič nisi plačal.
Vmes pa po možnosti pametuješ o tem, kako ma država zjebane ceste in neobstoječo infrastrukturo.
To je problem oaz.

Invictus ::

carota je izjavil:

Kaj pa je narobe z davčnimi oazami? To, da hočejo vse države priviti državljane in podjetja do maksimuma in jim take oaze zmanjšujejo prihodke?

Problem davčnih oaz je čisto navadna fovšija ljudi, ki jih ne koristijo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

pegasus ::

Torej, irci napovedujejo zategovanje poslov ... začnemo pobirat stave, koliko časa bo trajalo, da se isti sistem vzpostavi nekje v aziji? ;)

darkolord ::

Markoff je izjavil:

dstavitvijo proračuna za prihodnje leto, ki bo prvi proračun po sedmih letih, ki ne bo obremenjen s hudimi varčevalnimi pogoji zaradi evropskega paketa pomoči (non-austerity budget).

Kakšno varčevanje nekaj? Varčevanje pomeni, da ustvariš več, kot porabiš. Niti ena od držav, ki so živele preko svojih zmožnosti, ne ustvari več, kot porabi, le presežna poraba se je zmanjšala iz 5-10% primanjkljaja BDP letno na morda 1-3%.
He he he, ja to je zanimiv način "varčevanja".

Ta mesec sem prihranil 300 tisoč evrov, ker si nisem kupil jahte! :)
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

Invictus ::

darkolord je izjavil:


Ta mesec sem prihranil 300 tisoč evrov, ker si nisem kupil jahte! :)

Seveda si jih.

Ker nisi vzel kredita, prihraniš za plačevanje obresti.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

kitaj ::

Looooooka je izjavil:


Kaj pa je narobe z davčnimi oazami? To, da hočejo vse države priviti državljane in podjetja do maksimuma in jim take oaze zmanjšujejo prihodke?

Naj se spokajo na otok in se potem, ko bo pizdarija branijo kot se znajo.

Tam naj prijavijo tudi svoje patente in ostalo 'intelektualno lastnino'.

GTX970 ::

EU že dlje časa opozarja Irsko, da to ni dopustno, saj morajo v boju zoper davčne oaze vse države sodelovati in uskladiti zakonodajo. Očitno je zaleglo, saj bo prihodnje leto po napovedih omenjena možnost ukinjena. To bo veljalo le za nova podjetja, zato pričakujemo porast registracije novih podjetij v letošnjem decembru. Za obstoječa podjetja bo prehod mehkejši, a Irska obljublja, da bo irski dvojni sendvič do leta 2020 zgodovina. Do takrat bo trajalo prehodno obdobje.

Bla bla bla, davčne oaze imajo skoraj vse članice razen Slo :)) http://www.dw.de/the-whos-who-of-europe...
(imho je največja UK z London City in otoki http://www.newstatesman.com/economy/201... ).

haha, pa tako pošteni so in oh in sploh skandinavci:
Norway Invests More in Tax Havens than in Sweden
http://www.framtiden.no/english/other/n...

Mavrik ::

Invictus je izjavil:


Problem davčnih oaz je čisto navadna fovšija ljudi, ki jih ne koristijo.


In to zato, ker je učinkovito lahko koristijo samo najbogatejši. Posledično lahko ti pokoljejo vsa manjša podjetja preprosto zato, ker se jim na ta način subvencionira poslovanje. Monopolov pa z razlogom ne prenašamo, saj to pa veš zakaj a ne?
The truth is rarely pure and never simple.

3p ::

Invictus je izjavil:

carota je izjavil:

Kaj pa je narobe z davčnimi oazami? To, da hočejo vse države priviti državljane in podjetja do maksimuma in jim take oaze zmanjšujejo prihodke?

Problem davčnih oaz je čisto navadna fovšija ljudi, ki jih ne koristijo.


Družba (država) temelji na solidarnosti. Če te ni, družbe sploh ne potrebujemo.

Solidarnost v sodobni družbi je utemeljena na tem, da to ureja država. Namesto miloščine za revne, država pobere davke, in z njimi plača storitve, za katere ta družba oceni, da bi bilo dobro, da so na voljo vsem. Recimo brezplačno šolanje za "rajo", ki bodočemu utajevalcu davkov dela v firmi. In za policijo, da bo vse skupaj varovala. In kup drugih reči.

Če tisti, ki imajo presežek denarja davke z uporabo oaz dejansko utajijo, država več ne more opravljati svojih nalog. Kje se rezanje v tem primeru začne vemo: sociala, zdravstvo, šolstvo...

V primeru, da se ugotovi, da so davčne oaze znaten vzrok za varčevanje, predlagam da se demokratično odločimo za naslednjo rešitev: policija in vojska nehata varovati varovati premoženje nad zneskom X (recimo neko povrečje). Ali pa v stilu onega filma: policija in vojska N dni letno nehata zagotavljati svoje storitve. Jeba to varčevanje. Hitro bi eni začeli državi nakazovati prostovljne prispevke. >:D

Jarno ::

Spomnil sem se vica o Hasu in Muji, ko sta v restavraciji vprašala, koliko bi morala plačati za zrno riža.
Ko sta zvedela, da bi to naj bilo zastonj, sta si vsak naročila po 5000 zrn za kosilo.

Podobno podpiram dinamično premišljeno strategijo ircev, ker so per bogi vsaj sposobni premisliti globalni trg
in dinamično nastavljati nekatere parametre zakonodaje ter ekonomije.

Pri nas nihče ne premišljuje nišno ampak vsi zgleda "hišno" (resident evil style).

Invictus ::

3p je izjavil:


Družba (država) temelji na solidarnosti. Če te ni, družbe sploh ne potrebujemo.

Če bi malo poznal zgodovino, bi videl da države (katerekoli že) obstajajo zato da se ščitijo bogati.

Od egipčanskih časov naprej.

Raji dajo le toliko da se preveč ne buni.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

nekikr ::

Kar je po svoje logično, od revežev država ne more funkcionirati, niti ne prinesejo napredka.

3p ::

invictus: jasno, raja dobi le kolikor si izbori.
nekikr: boš kaj utemeljil? Dal primere bogatih, ki so prispevali k napredku (ker protiprimerov je kot plevela).

Invictus ::

3p je izjavil:

invictus: jasno, raja dobi le kolikor si izbori.
nekikr: boš kaj utemeljil? Dal primere bogatih, ki so prispevali k napredku (ker protiprimerov je kot plevela).

Predvsem pa manjka primerov kako bi raja poskrbela za napredek ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

nekikr ::

Ja, daj nam to razloži. Kdaj v zgodovini recimo so bili reveži tisti, ki so skrbeli za funkcioniranje države in kdaj so reveži gnali razvoj?

Ker protiprimer je vsa zgodovina od nekje 1500bc.

Jarno ::

nekikr je izjavil:

Ja, daj nam to razloži. Kdaj v zgodovini recimo so bili reveži tisti, ki so skrbeli za funkcioniranje države in kdaj so reveži gnali razvoj?

Ker protiprimer je vsa zgodovina od nekje 1500bc.


Reveži so tisti, ki se jim zdi plača evro poslanca ali komisarja greha vredna skušnjava, oz. so pripravljeni za pehar dobrin tudi drugače glasovati ali sodelovati. :)

gus5 ::

Invictus je izjavil:

3p je izjavil:

invictus: jasno, raja dobi le kolikor si izbori.
nekikr: boš kaj utemeljil? Dal primere bogatih, ki so prispevali k napredku (ker protiprimerov je kot plevela).

Predvsem pa manjka primerov kako bi raja poskrbela za napredek ...

'Raja' skrbi za napredek, če ima za to možnosti; tj. če je 'raji' dostopno zastonjsko in kvalitetno izobraževanje ter socialna (še zlasti zdravstvena) zaščita. Le tako se lahko 'raja' izkaže, 'aktivira' in izživi svoje talente. Takšno izobraževanje, ki prispeva k občemu razvoju in zahtevnejši produkciji, ter zavarovanje pa omogoča država socialne blaginje, konkretno - njen javni sektor. Posledica socialnih politik za 'rajo': dobro izobražena in zdrava delovna sila ter dobri potrošniki; na ravni znanosti - financiranje še zlasti bazičnih raziskav (brez katerih ni niti aplikativnih raziskav); na ravni ekonomije - strukturna konkurenčnost, temelječa na proizvodnji, ki omogoča produkcijo blaga in storitev z dodano vrednostjo, višja gospodarska rast in blaginja.

Nobena skrivnost ni, da je družbena diferenciacija slaba za družbeni razvoj in gospodarsko rast. To je (postalo) jasno celo institucijam, kot je npr. neoliberalistična trdnjava IMF. Nobena skrivnost ni, da so tako rekoč vse bazične raziskave, ki omogočajo znanstveni razvoj, posledica raziskovalnih investicij držav, večina raziskovalcev pa predstavnikov 'raje', ki jim je izobraževanje ter specializacijo omogočil prav izobraževalno-raziskovalni del javnega sektorja. Brez te intervencije držav bi omenjeni posamezniki ostali neizobražena 'raja'. In nobena skrivnost ni, da bogate povečini zanima le lastno bogatenje, ne pa splošno dobro in razvoj. (To velja tako za ruske ali npr. ukrajinske oligarhe, kot za ameriške tajkune.) To ugotavlja tudi obširna študija francoskega ekonomista Pikettyja, ki kot največji problem kapitalizma navaja dejstvo, da je donosnost na kapital višja od gospodarske rasti. Kapitalizem korporacij, tajkunov, oligarhov in preplačanih menedžerjev je za Pickettyja oblika tiranije in ne veliko več kot oblika gangsterizma. Picketty: »Nobena od teh kategorij ne dela ali proizvaja nič drugega kot lastno bogastvo, ki je v resnici super bogastvo, ki se je odlepilo od vsakodnevne realnosti trga, ki določa, kako živi večina navadnih ljudi. Še slabše je, da te elite med seboj tekmujejo pri povečevanju bogastva, najslabše od vsega pa je, kako super menedžerji, katerih prihodek temelji na pohlepu, povečujejo svoje plače ne glede na realnost trga. To se je recimo leta 2008 zgodilo v bankah.«

nevone ::

Nobena od teh kategorij ne dela ali proizvaja nič drugega kot lastno bogastvo,


Najbolje, da se odrečeš vseh dobrin, ki ti jih zagotavljajo korporacije (ali tudi manjši poslovni subjekti). To bo najbolj dosledno.

Najbolje, da se samo izobražuješ, potem pa znanja itak ne smeš vnovčiti, ker boš itak kmalu pristal v isti skupini s tistimi, ki proizvajajo samo zase, kot praviš.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: nevone ()

nejcek74 ::

nevone je izjavil:

Nobena od teh kategorij ne dela ali proizvaja nič drugega kot lastno bogastvo,


Najbolje, da se odrečeš vseh dobrin, ki ti jih zagotavljajo korporacije (ali tudi manjši poslovni subjekti). To bo najbolj dosledno.

Najbolje, da se samo izobražuješ, potem pa znanja itak ne smeš vnovčiti, ker boš itak kmalu pristal v isti skupini s tistimi, ki proizvajajo samo zase, kot praviš.

o+ nevone


Noro, kasna moč argumentov, kasen slog, neverjetni podatki podatki, wow. Gus5 je vsaj spretno povezal nekaj splošno znanih dejstev s socialistično retoriko. Takle odgovor pa dokazuje kaj? da samostojni podjetniki nimajo časa za filozofiranje? Da tehnična stroka ne pozna retoričnih argumentov?

Sem se prepozno spomnil: da ustvarjalni kapitalisti nimajo casa za kaj vec kot dva stavka na javnem forumu med delovnim casom, to bo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nejcek74 ()

nevone ::

Takle odgovor pa dokazuje kaj?


Kaj pa bi moral dokazovati? To je samo moj pogled na izrečeno trditev.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

gus5 ::

Nedavno obelodanjena študija Credite Suiss ugotavlja, da 1% najbogatejših poseduje skoraj 50% vsega bogastva na svetu. Takšna koncentracija bogastva je možen razlog prihodnje globalne recesije. Slednja 'napoved' ni nemogoča, še zlasti zato, ker kapital iz realnega sektorja gospodarstva (tj. kapital, ki je ustvarjen v realnem sektorju) beži v finančni sektor, tj. v svet finančnih špekulacij. (Finančni svetovalec v Londonskem Cityju Michael Roberts navaja podatek, da skupno premoženje 5 največjih britanskih bank znaša 6000 milijard funtov, da pa so banke le 200 milijard namenile za kreditiranje podjetji (realnega sektorja), gospodinjstev ipd. Večino denarja porabijo za špekulativne posle v finančnem sektorju.)

Razlogi za omenjeni beg: dereguliran in praktično neobdavčen finančni sektor; posledično: donosnost na (finančni) kapital je višja od rasti gospodarske stopnje realnega sektorja; države so (z namenom odprave likvidnostnega krča) socializirale izgube finančnega sektorja, ki se je po krizi že povsem opomogel, medtem ko v realnem sektorju še vedno 'šepa' (zasebno) povpraševanje, kratkovidna (in z neoliberalizmom zaslepljena) politika pa vztraja pri (za večino ljudi in ekonomijo škodljivih) varčevalnih politikah držav (slednje ne prispevajo k po-kriznem okrevanju gospodarstev, pač pa krizo podaljšujejo in z njo 'šepavost' povpraševanje).

Kljub temu, da celo nekateri finančniki in finančne institucije ugotavljajo, da so razlike v bogastvu škodljive za gospodarstvo, bi nekateri še vedno vztrajali pri anti-socialni trickle-down logiki. Tj. pri ideologiji 'svete sebičnosti', ki jo je zagovarjal že Adam Smith. Slednji je bogatenje bogatih opravičeval s splošno koristijo. Bolj so nekateri bogati, bolj so družbeni koristi, tj. več koristi imajo od njihovega bogastva tudi revni. Že res, da sebični bogataš revnemu ne bi nič podaril, a tukaj intervenira 'nevidna roka', ki poskrbi, da z bogataševe, bogato obložene mize padejo drobtinice, s katerimi se preživijo revni. (Smith je koncept 'nevidne roke', ki ga prvič omeni v svojih razmislekih o morali it 1750ih, mislil kot neke vrste socialni korektor. Korektor, ki opravičuje in omogoča družbene razlike ter z njimi povezano bogatenje in 'sveto sebičnost'.)

nekikr ::

donosnost na (finančni) kapital je višja od rasti gospodarske stopnje realnega sektorja

No, sliši se lepa socialistična parola, ampak ni čisto res. Relna gospodarska rast EU je trenutno pri nekih 0,3% medtem ko je doprinos na nemške referenčne obveznice pri 1%. Obresti so rekordno nizke in težko ta stavek opravičuješ s tem, ker to niso nobeni zaslužki.

kratkovidna (in z neoliberalizmom zaslepljena) politika pa vztraja pri (za večino ljudi in ekonomijo škodljivih) varčevalnih politikah držav (slednje ne prispevajo k po-kriznem okrevanju gospodarstev, pač pa krizo podaljšujejo in z njo 'šepavost' povpraševanje).

Ja pa kaj še. Francija se je uprla "šparanju" in je vseeno med najslabšimi v EU, praktično vsi analitiki pravijo, da je od Francije sedaj odvisna EU, ker bi se lahko zdaj zdaj sesula.

nevone ::

Tj. pri ideologiji 'svete sebičnosti', ki jo je zagovarjal že Adam Smith. Slednji je bogatenje bogatih opravičeval s splošno koristijo. Bolj so nekateri bogati, bolj so družbeni koristi, tj. več koristi imajo od njihovega bogastva tudi revni. Že res, da sebični bogataš revnemu ne bi nič podaril, a tukaj intervenira 'nevidna roka', ki poskrbi, da z bogataševe, bogato obložene mize padejo drobtinice, s katerimi se preživijo revni. (Smith je koncept 'nevidne roke', ki ga prvič omeni v svojih razmislekih o morali it 1750ih, mislil kot neke vrste socialni korektor. Korektor, ki opravičuje in omogoča družbene razlike ter z njimi povezano bogatenje in 'sveto sebičnost'.)


Tudi bogati trošijo in v resnici na ta način trosijo drobtinice pa tudi večje kose, seveda pa niso nagnjeni k temu, da bi kar vse podarili. Če bi, bi bili nazadnje vsi revni. Problem pri pomoči, ki nič ne zahteva v zameno je pa ta, da je potem vedno več takšnih, ki v zameno ne bi nič dali.

Najrevnejši so pa vedno problem. Še pri nas najslabše živijo klošarji, ker dejansko ne znajo na noben način poskrbeti za svoj boljši standard in so zares odvisni od miloščine.

Za razliko od prostega trga pa preveč regulacije povzroča tudi to, da je vedno težje opravljati različne posle, ker je vedno več predpisov in omejitev in so tako najrevnejši (ki to niso brez razloga), še bolj na udaru in potrebujejo še več pomoči od drugod.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

gus5 ::

Francija ni sprejemala drakonskih varčevalnih ukrepov, a večina njenih politikov in ekonomistov odsotnosti varčevalnega fiskalnega radikalizma očitno ne prepozna kot razloga francoske stagnacije, nasprotno: stagnacija je, menijo, pogojena z ne-ekspanzivno fiskalno politike. Ekspanzivna fiskalna politika bi bila v kriznih razmerah, kakršne so, edino smiselna, če naj se poveča gospodarska rast in zaposlenost. Prav zato se je Francija (tudi Italija) prejšnji teden odločila, da bo ignorirala fiskalni pakt, ki predstavlja okvir varčevalnih politik. Ne glede na to, kaj pravi 'Berlin' oz. 'Bruselj'.

Da je donosnost na kapital višja od stopnje gospodarske rasti, ni socialistična parola, pač pa izmerljiva (tj. izračunljiva) realnost, glede katere se strinjajo tako socialisti kot ne-socialisti. Še zlasti pa se je zavedajo kapitalisti, ki raje investirajo v finančne špekulacije kot v realno ekonomijo. Gre pravzaprav za globalni trend, ki ga na 700 straneh opiše in podpre s podatki prav ekonomist Piketty.

Problem današnje ekonomije ni preveč regulacije, pač pa premalo regulacije. Prav premalo regulacije je botrovalo krizi, ki se je kot finančna začela leta 2008. Kljub slabi izkušnji finančni sektor (ki so ga sanirale države s socializacijo dolgov in raznimi finančnimi 'injekcijami') danes ni bistveno bolj reguliran, kot je bil pred krizo. Tveganje, povezano s finančnim sektorjem tako ostaja. Države so sanirale finančni sektor v upanju, da bojo tako razrešile problem likvidnostnega krča in spodbudile finančne institucije h kreditiranju realnega sektorja in potrošnikov, a so se uštele. Sanirane finančne institucije 'sedijo' na kupih denarja, investirajo pa kvečjemu v finančnem sektorju. Še več, zabeležen je beg kapitala iz realnega sektorja v finančnega. ECB je prav zato, da bi banke 'spodbudila', naj vlagajo v realni sektor, uvedla negativno obrestno mero na vloge (gre za plačilo v višini 0,1 odstotka na leto za komercialne banke, ki pri njej hranijo denar, da bi jih spodbudila k posojanju denarja realnemu sektorju - pravzaprav gre za neko vrsto davka na ne-investiranje). Realni sektor potrebuje svež kapital, finančne institucije pa raje investirajo v vrednostne papirje ali hranijo denar pri centralni banki.

Skratka, problem dandanes ni preveč regulacije ali previsoki davki (na dobičke), problem je ta, da kapitalisti sedijo na kupih denarja, investirajo pa ga predvsem v donosne finančne posle. Države bi v sled tega lahko obdavčile brez-idejne 'investitorje' in s pobranimi sredstvi same začenjale projekte v realnem sektorju (investicije v energetiki, v prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo ipd.). Predvsem investicije v realnem sektorju lahko poženejo gospodarsko rast, botrujejo rasti dohodkov, zmanjšajo brezposelnost in stopnjo revščine.

nekikr ::

Kaj pa Delu čast in oblast parola? Zakaj si pa to izpustil?

Še zlasti pa se je zavedajo kapitalisti, ki raje investirajo v finančne špekulacije kot v realno ekonomijo.

Kaj ne veš kako deluje borza in čemu je namenjena? Špekulacije so ocene preteklih dejanj, trenutnega stanja in ocena za prihodnost. Če misliš, da bo neko podjetje jutri delovalo bistveno boljše mu pomagaš in kupiš njegove delnice v zameno za obresti višje od minimalnega donosa pri banki. V osnovi gre nekako tako. Lahko se tudi opečeš. Podjetje spotoma dobi še realno ceno (na podlagi milijonov ljudi, ki kupujejo in prodajajo deleže). Torej to vlaganje v finačne špekulacije (ki si jih napisal kot da vedno potegneš ven vsaj 100x več kot si vložil) je navadno delo, ki ga borza pač dopušča, podpira in ki je sestavni del ekonomije, ki jo imamo in deluje bolje kot karkoli kar smo kdaj probali.

Sanirane finančne institucije 'sedijo' na kupih denarja, investirajo pa kvečjemu v finančnem sektorju.

Kar je priljubljena parola, ja. Banka ti bo danes z največjem veseljem posodila toliko denarja kolikor ga boš hotel. Spremenilo se je le to, da malce pogledajo komu, zakaj in koliko. Ga ni podjetnika, ki bi imel super idejo/super posel/super nekaj, pa bi mu banka rekla "ne, bomo dali denar raje v sklade". To je velika laž, nehaj jo ponavljati. Kapital pa gre iz realnega sektorja v finačni predvsem zato, ker realni sektor stagnira in propada na veliko. Če bi imel ti ta trenutek 100 milijonov evrov jih trenutno enostavno ne moreš investirati v slovensko gospodarstvo brez da bi delil zastonj denar in vedel, da ne bo nič iz njega. Potem gre ta denar raje v sklade dokler gospodarsto ne ponudi večjega donosa.

Države bi v sled tega lahko obdavčile brez-idejne 'investitorje' in s pobranimi sredstvi same začenjale projekte v realnem sektorju (investicije v energetiki, v prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo ipd.).

Aha, no, tu tiči zajec. Zakaj pa takoj nisi povedal, da bi meni kradel? Za investicije v energetiko, prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo se že zdaj plačuje. Veliko. Izredno veliko. Temu se v grobem reče "davki" Ampak izredno malo tega denarja se potem tudi porabi za namen za katerega je bil denar pobran. Se pa prelije v socialne transferje in podpiranje gromozanske javne uprave, med drugim in to zmanjšuje brezposelnost in znižuje stopnjo revščine, mimogrede.

3p ::

Invictus je izjavil:

3p je izjavil:

invictus: jasno, raja dobi le kolikor si izbori.
nekikr: boš kaj utemeljil? Dal primere bogatih, ki so prispevali k napredku (ker protiprimerov je kot plevela).

Predvsem pa manjka primerov kako bi raja poskrbela za napredek ...


Ni vprašanje raja proti eliti.
Upam trditi, da so za večino napredka v zgodovini poskrbeli izobraženci, ki so izhajali iz nižjega sloja.
Ali pa boš naštel kake pomembne civilizacijske dosežke Paris Hilton in kompanija?

Tudi ni vprašanje korporacije da ali ne. Seveda da. Ampak njihov glavni cilj ne more biti uničevanje držav z izkoriščanjem davčnih oaz. Tudi če [apple/google/ms/amazon] ne bi imeli na neobdavčenih računih v evropi milijard, za katere ne vejo, kako bi jih najceneje spet uvozli v ZDA, ne bi bil iPhone/itd/itd nič slabši. Če kdo misli, da je glavna vloga korporacij, da z lobiranjem/manipuliranjem zakonodaje v [banana]državah skrbijo za še večje koncentriranje kapitala - tudi prav. Ampak vsaj nominalno imajo v demokraciji moč v rokah množice. In prej kot se zavejo, da to ni v njihovem interesu, toliko boljše.
Kaj hudega pa se je zgodilo recimo IBMu v 60-tih, ko je bila obdavčitev koliko % že? Je napredek zaradi tega zastal? Ne, prej obratno. So bogati crknili od lakote? Ne. Gospodarstvo je cvetelo, za razliko od danes, standard "raje" pa se je vsako generacijo znatno izboljšal.

3p ::

nevone je izjavil:

Tudi bogati trošijo in v resnici na ta način trosijo drobtinice pa tudi večje kose, seveda pa niso nagnjeni k temu, da bi kar vse podarili. Če bi, bi bili nazadnje vsi revni. Problem pri pomoči, ki nič ne zahteva v zameno je pa ta, da je potem vedno več takšnih, ki v zameno ne bi nič dali.


Ta logika je povsem v nasprotju z demokratičnim principom.

Tudi v demokraciji je na oblasti ljudstvo. In ko ga nehajo od zadaj natepavati njegovi lastni oblobirani predstavniki, mu mora kapniti: raja ima moč za spremembe.

Koncentrirano premoženje spet obdavčiti z 90+ %, kot v "zlatem obdobju kapitalizma". Raja bo naenkrat dobro živela. Sposobni bogati pa bodo lahko služili po novem principu: trickle up.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 3p ()

nevone ::

Ta logika je povsem v nasprotju z demokratičnim principom.

Tudi v demokraciji je na oblasti ljudstvo. In ko ga nehajo od zadaj natepavati njegovi lastni oblobirani predstavniki, mu mora kapniti: raja ima moč za spremembe.


Se povsem strinjam, da mora raja ukrepati, če hoče iztržiti svoj del pogače. Vendar pa mora pri tem tudi sama pazit, da si še bolj ne pljune v lastno skledo.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Invictus ::

3p je izjavil:


Ali pa boš naštel kake pomembne civilizacijske dosežke Paris Hilton in kompanija?

Rajo držijo non-stp v napetem pričakovanju kdaj pride ven njihov nov homemade pornič. Ali instagram slikca ...

In raja se nima časa ukvarjati z bolj pomembnimi problemi.

Kar se tiče lastnikov kapitala, le ti super opravljajo svoje delo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Jupito ::

Mavrik je izjavil:

Invictus je izjavil:


Problem davčnih oaz je čisto navadna fovšija ljudi, ki jih ne koristijo.


In to zato, ker je učinkovito lahko koristijo samo najbogatejši. Posledično lahko ti pokoljejo vsa manjša podjetja preprosto zato, ker se jim na ta način subvencionira poslovanje. Monopolov pa z razlogom ne prenašamo, saj to pa veš zakaj a ne?


Ko bodo naslednjič "hudobneži" napočez zvišali/uvedli ta ali oni brezvezni davek (po možnosti na premoženje vseh) in se bodo odpirale gostilniške teme o tem, kako sedaj oni (mali in nemočni) ne morejo več kvalitetno živeti, jim prilepi to temo. >:D
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!

Invictus ::

Mavrik je izjavil:


In to zato, ker je učinkovito lahko koristijo samo najbogatejši. Posledično lahko ti pokoljejo vsa manjša podjetja preprosto zato, ker se jim na ta način subvencionira poslovanje. Monopolov pa z razlogom ne prenašamo, saj to pa veš zakaj a ne?

Kar je seveda samo fama.

Če imaš svoje podjetje, lahko vedno koristiš davčne oaze. Tudi če si majhen ...

Kot redno zaposleni pač ne.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Fritz ::

Licemerje in napuh. Naj ne pozabimo tudi zajetne doze mizantropije. Zanimivo, s kako kilavimi argumenti podpirate neolib meme. Saj res, gre za vero, ne za argumente.

gus5 +1
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Komisija preiskuje Irsko zaradi suma davčnega popuščanja Applu

Oddelek: Novice / Ostale najave
175328 (3794) smash
»

Francija: Google nam dolguje milijardo evrov davkov

Oddelek: Novice / Ostale najave
195836 (3068) Poldi112
»

Italija spet preiskuje Apple zaradi davkov

Oddelek: Novice / Rezultati
288098 (6176) nekikr
»

Facebook lani plačal davek na dobiček po 0,3-odstotni stopnji (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Rezultati
7215269 (12825) nekikr
»

Francija in Avstralija preiskujete Googlove nizke davčne osnove

Oddelek: Novice / Ostale najave
184614 (3494) enadvatri

Več podobnih tem