» »

COBISS Ela, teden dni pozneje

COBISS Ela, teden dni pozneje

Slo-Tech - Pred tednom dni smo se hudovali, da je nova platforma za izposojo slovenskih e-knjig iz knjižnic COBISS Ela že nekaj dni po začetku delovanja dobila hude porodne krče, saj so izposojo za e-bralnike zaradi težav z zaščito preprosto onemogočili. Težavo so vmes bolj ali manj uspešno reševali, zato knjige sedaj spet lahko beremo na nekaterih e-bralnikih.

Če na kratko povzamemo, je Biblos konec maja prenehal delovati, zato so IZUM in slovenske knjižnice razvili alternativo. Ta se imenuje COBISS Ela - čeprav uporabniki tako poimenovane aplikacije ne bodo našli in si knjige v resnici izposojajo po običajnih poteh v Cobissu - in ne deluje na Amazonovih e-bralnikih in na znamki Kobo. Zlasti slednje je težava, ker so v času Biblosa slovenski bralci množično kupili prav te naprave.

Nova COBISS Ela je torej zapovedovala uporabo aplikacije Cantook by Aldik, za kar potrebujemo operacijski sistem Android. Nato je 20. 6. 2024 IZUM sporočil, da aplikacija ne podpira najnovejše zaščite e-knjige Readium 2.5, zato so izposojo onemogočili. Dan pozneje se je pojavila začasna rešitev, ki je terjala namestitev druge aplikacije FBReader, s katero je bilo možno na Androidu ponovno brati e-knjige. Še teden dni pozneje, torej 26. 6. 2024 pa so sporočili, da Cantook by Aldik ponovno deluje, a le na iOS. Tam je proizvajalec z novo verzijo V1.11.3 podprl Readium 2.5, medtem ko za Android pa rešitve še ni. Bralci z Androidom morajo uporabljati FBReader.

Pripomnimo pa lahko, da če je panično zaklepanje e-knjig in iskanje najnovejše Readium 2.5 povod za vse te težave, se pravi razlog skriva drugje. Ljudje bi želeli brati e-knjige na napravah, ki jih imajo. Če te nenadoma niso več podprte, je edina rešitev zgolj nezakonito odstranjevanje zaščite. In to se sedaj dogaja.

30 komentarjev

MrStein ::

Če te nenadoma niso več podprte, je edina rešitev zgolj nezakonito odstranjevanje zaščite.

Ta trditev pa je malo.... ideološka.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

jocoj ::

Biblos izposoja ni prenehala delovati ampak so se knjižnice same odločile, da platforme ne bodo več podprle. Razlogi za to so znani. Cobiss Ela ima seveda porodne težave. Premalo testiranja, preslabo obveščanje javnosti, nepotrebno zapletanje s poimenovanjem (mnogi iščejo aplikacijo Cobiss Ela, ki seveda ne obstaja), slepi vnosi za biblos eknjige na Cobiss+...itd. Še vedno mislim, da bo platforma čez čas, ko se stvari uredijo, lepo zaživela. Še posebno v luči, da bo ponudba eknjig enotna za vse splošne knjižnice. Samo spomnimo se, kakšna katastrofa je bila nekaj začetnih let Biblos izposoja, preden so stvar spravili na soliden nivo. Ne dvomim, da bo Cobiss stvari prej uredil tako, kot je treba.
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb

Gregor P ::

Potem pa naj tako to tudi javno povedo/reklamirajo, ne pa da delajo foto "sešne" z ministrico in neki nakladajo državljanom.;((

Lepo rečejo, to je prva faza, v naslednji pa to pa to ...
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Fritz ::

MrStein je izjavil:

Če te nenadoma niso več podprte, je edina rešitev zgolj nezakonito odstranjevanje zaščite.

Ta trditev pa je malo.... ideološka.

Zakaj ideološka? Ker se graja popolnoma napačen pristop?

Danes bi morali biti veseli, da ljudje sploh kaj berejo, še posebej v našem jeziku. Zato se naredi zelo dober portal, ki registriranim uporabnikom z unikatno identifikacijo (recimo digitalni certifikat ali letna naročnina) omogoča dol-jemanje odprtih vsebin, nakar bodo vsi jemali vsebine na tem portalu. Avtorjem se potem izplačajo prispevki od naročnine, davka na spominske medije ipd. glede na to koliko so njihove vsebine popularne.

Volk sit, koza cela pa nobenega jajcanja z DRM-jem in ostalimi neumnostmi. In če se zadeva prime, bi jo lahko razširili tudi na druge vsebine.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein

Glugy ::

Zakaj res so šli sploh toplo vodo odkrivat??? Sej so mel aplikacijo k je normalno delala, zdej pa vse na novo pa še na slabš vseskup. Krneki res.

Ales ::

Glugy je izjavil:

Zakaj res so šli sploh toplo vodo odkrivat??? Sej so mel aplikacijo k je normalno delala, zdej pa vse na novo pa še na slabš vseskup. Krneki res.

Zaradi dragih licenčnin.

Tudi to, kar imamo zdaj, je že obstoječa DRM rešitev, "le" implementirali so jo v knjižnični sistem.

bosmla ::

Tudi mene je izraz "nezakonito odstranjevanje zascite" zelo zmotil. To zveni tako kot "nezakonit pobeg iz zapora". Skratka ce je ze odstranjevanje zascite nezakonito, cemu sploh zascita sluzi, saj je ze nepooblascena uporaba nezakonita?

zerrc ::

jocoj je izjavil:

Biblos izposoja ni prenehala delovati ampak so se knjižnice same odločile, da platforme ne bodo več podprle. Razlogi za to so znani. Cobiss Ela ima seveda porodne težave. Premalo testiranja, preslabo obveščanje javnosti, nepotrebno zapletanje s poimenovanjem (mnogi iščejo aplikacijo Cobiss Ela, ki seveda ne obstaja), slepi vnosi za biblos eknjige na Cobiss+...itd. Še vedno mislim, da bo platforma čez čas, ko se stvari uredijo, lepo zaživela. Še posebno v luči, da bo ponudba eknjig enotna za vse splošne knjižnice. Samo spomnimo se, kakšna katastrofa je bila nekaj začetnih let Biblos izposoja, preden so stvar spravili na soliden nivo. Ne dvomim, da bo Cobiss stvari prej uredil tako, kot je treba.


Meni pa se zdi, da si ti stric vsaj sodelavec cobissa, ko takole skoraj z istimi besedami v vseh temah braniš sramotno dogajanje, ki smo mu priča. Morda si celo developer... Slab 🤣
n.n.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zerrc ()

bajker ::

Še en projekt, ki so se ga lotili šalabajzerji, plačali pa ga bomo mi, tako finančno kot uporabniško.
Matej ima prav, lastniki Kobotov in Kindlov bomo pač počakali, da pade tudi Readium 2.5. In tako naprej.

brbr21 ::

Ker je za tak marginalen jezik kot je slovenščina ključnega pomena, da čimveč beremo in so bili praktično vsi prevodi ŽE FINANCIRANI s strani države, bi bilo edino smiselno, dolgoročno koristno oz. državotvorno (in ne domoglupsko mahanje z zastavami) v celoti odstraniti zaščito. Trije bi mogoče potegnili s travnikov, ostalim pa bi bilo precej enostavneje si sposoditi v knjižnici. mmg Pretočni kanali za video so hudo znižali stopnjo piratiziranja.

Ampak, ker smo slovenceljni pametnejši od celega vesolja in pogoltnost založnikov neskončna smo tam, kjer smo.

tigrr ::

ja, in potem ukinemo SAZAS in IPF ter uvedemo UTD in smo magično odrešeni vseh problemov.. :)

Ontopic, komentiral bi le da je škoda, ker niso tega eksperimenta z ELO izvajali preden se je iztekla pogodba za Biblo. Načeloma je bil Biblos sicer delujoč ekosistem, ampak slabo vzdrževan/razvijajoč kar se podpore naprav tiče. Zato se mi kljub porodnim težavam zdi OK, da so mel na cobissu jajca obrnit plato, čeprav še niso bli zares pripravljeni..

jocoj ::

zerrc je izjavil:

jocoj je izjavil:

Biblos izposoja ni prenehala delovati ampak so se knjižnice same odločile, da platforme ne bodo več podprle. Razlogi za to so znani. Cobiss Ela ima seveda porodne težave. Premalo testiranja, preslabo obveščanje javnosti, nepotrebno zapletanje s poimenovanjem (mnogi iščejo aplikacijo Cobiss Ela, ki seveda ne obstaja), slepi vnosi za biblos eknjige na Cobiss+...itd. Še vedno mislim, da bo platforma čez čas, ko se stvari uredijo, lepo zaživela. Še posebno v luči, da bo ponudba eknjig enotna za vse splošne knjižnice. Samo spomnimo se, kakšna katastrofa je bila nekaj začetnih let Biblos izposoja, preden so stvar spravili na soliden nivo. Ne dvomim, da bo Cobiss stvari prej uredil tako, kot je treba.


Meni pa se zdi, da si ti stric vsaj sodelavec cobissa, ko takole skoraj z istimi besedami v vseh temah braniš sramotno dogajanje, ki smo mu priča. Morda si celo developer... Slab 🤣

Hehe bolj daleč od resnice ne more biti. Jaz sem stari gusar še iz časov sarajevskih in beogradskih tržnic. Z veseljem sem jim sunil celo knjižnico Biblosa in tudi MK+ ter si shranil, kar mi je zanimivega. Saj na Cobiss Ela in Beletrina ni ta trenutek praktično nič novega materiala.

Pač ne zdi se mi konec sveta, če Ela platforma ni štartala tako, kot je treba. Če pomislim samo na Biblos, ki je bil prvih nekaj let praktično neuporaben. Še posebno v luči, da je projekt Ela znotraj Izum-a praktično zastonj za knjižnice, napram državnim pijavkam pri Beletrini (ex Študentski založbi), ki so upravljali Biblos.
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb

theStranger ::

jocoj je izjavil:

zerrc je izjavil:

jocoj je izjavil:

Biblos izposoja ni prenehala delovati ampak so se knjižnice same odločile, da platforme ne bodo več podprle. Razlogi za to so znani. Cobiss Ela ima seveda porodne težave. Premalo testiranja, preslabo obveščanje javnosti, nepotrebno zapletanje s poimenovanjem (mnogi iščejo aplikacijo Cobiss Ela, ki seveda ne obstaja), slepi vnosi za biblos eknjige na Cobiss+...itd. Še vedno mislim, da bo platforma čez čas, ko se stvari uredijo, lepo zaživela. Še posebno v luči, da bo ponudba eknjig enotna za vse splošne knjižnice. Samo spomnimo se, kakšna katastrofa je bila nekaj začetnih let Biblos izposoja, preden so stvar spravili na soliden nivo. Ne dvomim, da bo Cobiss stvari prej uredil tako, kot je treba.


Meni pa se zdi, da si ti stric vsaj sodelavec cobissa, ko takole skoraj z istimi besedami v vseh temah braniš sramotno dogajanje, ki smo mu priča. Morda si celo developer... Slab 🤣

Hehe bolj daleč od resnice ne more biti. Jaz sem stari gusar še iz časov sarajevskih in beogradskih tržnic. Z veseljem sem jim sunil celo knjižnico Biblosa in tudi MK+ ter si shranil, kar mi je zanimivega. Saj na Cobiss Ela in Beletrina ni ta trenutek praktično nič novega materiala.

Pač ne zdi se mi konec sveta, če Ela platforma ni štartala tako, kot je treba. Če pomislim samo na Biblos, ki je bil prvih nekaj let praktično neuporaben. Še posebno v luči, da je projekt Ela znotraj Izum-a praktično zastonj za knjižnice, napram državnim pijavkam pri Beletrini (ex Študentski založbi), ki so upravljali Biblos.


Se da to knjižnico podelit? Trenutno je kar otezen dostop do slovenskih prevodov e-knjig :/

keworkian ::

Veliko berem, cca. 3 ure/dan, pure paper, imam cca. 100 knjig, vse sem kupil preko Amazona in jih imam FIZIČNO. Deluje vedno in povsod, brez polnjenja, na vsakih rokah in očeh. Evolution has blessed me with intelligence others fail to grasp.
Obscenities in B-Flat

Evolve ::

keworkian je izjavil:

Veliko berem, cca. 3 ure/dan, pure paper, imam cca. 100 knjig, vse sem kupil preko Amazona in jih imam FIZIČNO. Deluje vedno in povsod, brez polnjenja, na vsakih rokah in očeh. Evolution has blessed me with intelligence others fail to grasp.

bravo res si heroj

MrStein ::

Lahko nosim svojo knjižnico s sabo vedno.
Jaz sem pameten, oni zgoraj pa neumen!!111enaenajst
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

matijadmin ::

Izum oz. knjižnice niso ravnali neracionalno z zagonom te plaforme. Ker je cenejša, temelji na odprtokodnih tehnologijah, ki so se že marsikje v svetu prijele. Kot plačnik članarin in davkoplačevalec vidim tu napredek v primerjavi s preteklim brezciljnim ter dlje trajajočim financiranjem slabe rešitve.

Če smo pošteni, so nam bili všeč Biblos z Adobe DRM in starejši LCP, ker sta slabotni zaščiti, ker ju je bilo možno odstranjevati. In nato brati knjige na poljubnih bralnikih. Kar dejansko razgalja slabosti dosedanjih odločitev založnikov in izbranih rešitev (če na situacijo pogledamo zgolj v tehnični luči).

Nadalje je povsem jasno, da pri vsem skupaj ne gre za slab razvoj niti nujno za slabo, a gotovo zelo nehvaležno, odločitev o lastni platformi.

Problema sta dva:


    založniki imajo nerealne zahteve po implementaciji zaščite, ki sploh še ni podprta na bralnikih z el. papirjem in


    kaotično stanje na trgu bralnikov z el. papirjem, ko na eni strani veliki počnejo vse, predvsem s teh. vidika vsiljujejo lastniške oz. zaprte zaščite, s katerimi priklepajo bralce in avtorje nase, da bi povečali svoj tržni delež (neupoštevaje močne mreže javnih knjižnic širom Evrope, še manj bralce), na drugi pa manjši proizvajalci ne bodo zlahka ali sploh zagotovili muhasto potrebnih nadgradenj.


Morda je napočil čas, da se določi eno (po možnosti odprtokodno in zrelo) zaščito ter jo predpiše kot minimalno zahtevo za vse bralnike v EU. Ne skrbi me, da Amazon tega ne bi storil, bolj me skrbi, da našega trpljenja v Sloveniji nihče ne opazi.

Da je odstranjevanje zaščite nezakonito, dvomim. Kršitev pogojev, že lahko. Precej odvisno od okoliščin. Ampak pravni vidik je v 'jurisdikciji' naših domov, ob zasebnosti za 4 stenami, povsem nepomemben.

In kje so zdaj avtorji, ki se imajo za kulturnike, pa tako nekulturno molčijo?

Da leta 2024 akademik, šolnik ali šolar ne more kopirat teksta, ki ga obravnava ali želi citirat ... Da ga mora pretipkovati, ma kje mi živimo?

Nobena zaščita, še tako kriptografsko varna, ne more preprečiti piratstva. Dokler se bo knjiga prikazala na zaslonu, v nekem oknu, jo je možno hitro in samodejno 'poskenirati' in vreči v prepoznavo. Pobrskajte po ST, so vsi napotki .
.
Vrnite nam techno!

Zgodovina sprememb…

Gregor P ::

Ja pa naj naredijo tako, da moram registrirati moje e-bralnike in imajo ne vem, za 6 mesecev do max. 1 leta vedno na voljo podatke o vseh prenosih iz specifične knjižnice, da se lahko potem ustrezno zaračunajo licenčnine; ne pa da vse skupaj zaklenejo na enega ali dva obskurna bralnika, če sploh!

Vse kar mene moti je, da pri izposoji knjig ni podpore za večino e-bralnikov na trgu. Sploh nimam časa za njihove bojazni pred hrčkanjem knjig, pa tudi če bi jih, kje je problem (pustimo ob strani dejstvo, da bi ji si jih lahko vedno sposodil, če bi hotel), mislim kaj si lahko oni pomagajo z mojo očitno "dušeno težavo" (če bi jo imel)?!? Drugo je, če bi sedaj načrtno na črno prodajal te knjige naprej, ampak kdo bi jih kupoval? Če bi bile pa vse vsem vedno dostopne v knjižnicah.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

MrStein ::

matijadmin je izjavil:


In kje so zdaj avtorji, ki se imajo za kulturnike, pa tako nekulturno molčijo?

Kulturnike pusti. Lahko pa se za druge vprašamo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

zerrc ::

keworkian je izjavil:

Veliko berem, cca. 3 ure/dan, pure paper, imam cca. 100 knjig, vse sem kupil preko Amazona in jih imam FIZIČNO. Deluje vedno in povsod, brez polnjenja, na vsakih rokah in očeh. Evolution has blessed me with intelligence others fail to grasp.


Ata ga ni pravi čas ven potegnil...
n.n.

Crypt ::

Ni pomembno za vse, a za nekatere "velike" bralce so e-knjige danes zakon.

Izkušnja: mizerno delovanje Cantook-a (na Boox bralniku, FB nisem preizkušal). Branje na računalniškem monitorju v letu 2024??

Ela je dobro zamišljena, razumem založnike (skrbno spremljajo forume, bolj kot IZUM, a so tudi subvencionirani, kar radi pozabijo) in problem avtorskih pravic malih jezikov. Ampak e-knjige imajo smisel na dostopnih bralnikih, kjer je izkušnja primerljiva papirju (boljša, ko gre za "špehe")!

a_borlak ::

Založniki ne spremljajo forume, založniki bi radi, da je njihova storitev prevladujoča na trgu in vsaka konkurenca je odveč, še posebej državna. To je edini razlog za njihove nerealne zahteve.

bbat ::

Kako naj Ela podpira Kindle in Kobo, če uporabljata drugo zaščito e-knjig? COBISS Ela za zaščito e-knjig uporablja standardizirano zaščito Readium LCP 2.5, ki je pa popularni bralniki ne podpirajo. Malo je treba izobraziti bralce kaj, pomeni zaprt sistem od Amazona, ki ima svoj bralnik Kindle, ki ima čisto svojo zaščito e-knjig. Tudi Apple ima Apple Books, ki uporablja spet svojo zaščito. Sedaj proizvajalci e-bralnikov tudi popularnih, postopoma z nadgradnjami omogočajo Readium LCP 2.5 zaščito. Pa še to. Tudi Beletrina Digital uporablja identično zaščito e-knjig kot COBISS Ela. Je pa res na začetku imela COBISS Ela nižji nivo zaščite (Readium LCP 1.0), da bi bile knjige dostopnejše uporabnikom. 17. 6. je bila tiskovna konferenca ob izidu COBISS Ele, na forumu pa je bilo 16. 6. že objavljeno, da je neki uporabnik razbil zaščito. Komu je bilo to tako v interesu pa lahko z bujno domišljijo, presodite sami ;).

Gregor P ::

Za Kindle, Apple nekako razumem, da če oni ne želijo tega podpirati, jih skorajda ne moreš v to prisiliti (razen morda če imajo monopolni položaj in jih v to prilili kakšna EK), ampak večino ostalih pa bi moralo podpirati po defaultu.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

DamijanD ::

V bistvu je v interesu proizvajalcem bralnikov (razen tistim, ki imajo svojo prodajo knjig), da podprejo čim več standardov.

Legon ::

bbat je izjavil:

Kako naj Ela podpira Kindle in Kobo, če uporabljata drugo zaščito e-knjig? COBISS Ela za zaščito e-knjig uporablja standardizirano zaščito Readium LCP 2.5, ki je pa popularni bralniki ne podpirajo. Malo je treba izobraziti bralce kaj, pomeni zaprt sistem od Amazona, ki ima svoj bralnik Kindle, ki ima čisto svojo zaščito e-knjig. Tudi Apple ima Apple Books, ki uporablja spet svojo zaščito. Sedaj proizvajalci e-bralnikov tudi popularnih, postopoma z nadgradnjami omogočajo Readium LCP 2.5 zaščito. Pa še to. Tudi Beletrina Digital uporablja identično zaščito e-knjig kot COBISS Ela. Je pa res na začetku imela COBISS Ela nižji nivo zaščite (Readium LCP 1.0), da bi bile knjige dostopnejše uporabnikom. 17. 6. je bila tiskovna konferenca ob izidu COBISS Ele, na forumu pa je bilo 16. 6. že objavljeno, da je neki uporabnik razbil zaščito. Komu je bilo to tako v interesu pa lahko z bujno domišljijo, presodite sami ;).


Forsirajo kvazi standardizirano zaščito, ki praktično nikjer nima podpore in je možno knjige brat samo na PC, potem so pa drugi sistemi tisti ki so zaprti? jao, kak mentalna gimnastika.

brbr21 je izjavil:

Ker je za tak marginalen jezik kot je slovenščina ključnega pomena, da čimveč beremo in so bili praktično vsi prevodi ŽE FINANCIRANI s strani države, bi bilo edino smiselno, dolgoročno koristno oz. državotvorno (in ne domoglupsko mahanje z zastavami) v celoti odstraniti zaščito. Trije bi mogoče potegnili s travnikov, ostalim pa bi bilo precej enostavneje si sposoditi v knjižnici. mmg Pretočni kanali za video so hudo znižali stopnjo piratiziranja.

Ampak, ker smo slovenceljni pametnejši od celega vesolja in pogoltnost založnikov neskončna smo tam, kjer smo.


In kaj če so prevodi sofianncirani strani države? Sofinanciranje ne vljučuje prenosa materialnih avtorski pravic. Seveda bi lahko to zahtevali kot pogoj za sofiananciranje, samo potem bi bore malo knjig prevedli.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

bbat ::

Kako lahko govorite, da je Readium LCP podprt samo na PC-ju? To je čisto zavajanje. Jaz imam aplikacijo Cantook by Aldiko na iOS in FBReader na Androidu, vse dela. Imam tudi en inkBook, ki je podedovan od Biblosa in je dobil podporo za Readium 2.5. Zaradi takih izjav pridejo senzacionalni članki "branje e-knjig samo na računalniku". Če ima nekdo namen brati e-knjige jih lahko. Edino kar je sedaj pri eli še manjko, je to, da potrebuje še več naslovov, ki jih morajo zagotoviti založniki.

Legon ::

"Senzacionalizem" o branju na PCju izhaja iz sporočila za medije, ki so ga sami objavili:

V odgovor na sporočilo Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, da sistem COBISS Ela ne zagotavlja ustrezne varnosti oz. zaščite avtorskih del, smo v skrbi za varnost vsebin nemudoma prešli na najvišjo stopnjo zaščite e-knjig, Readium 2.5.

Ob zagonu platforme COBISS Ela je zaščita vsebin temeljila na standardni zaščiti Readium 1.0, za katero je doslej veljalo, da zagotavlja najvišjo varnost zaščite vsebin. To zaščito, ki je podprta na večini e-bralnikov, uporabljajo tudi druge platforme za izposojo e-knjig.

Ob pojavu informacije o možnosti zlorabe smo z namenom zagotavljanja najvišje možne stopnje zaščite vsebin oziroma avtorskih del prešli na zaščito Readium 2.5, ki pa žal ne omogoča izposoje e-knjig na mobilnih napravah, tako da je v tem trenutku mogoče e-knjige platforme COBISS Ela brati le na osebnih in prenosnih računalnikih.

Ob tem želimo bralce pomiriti, da gre za začasen ukrep, ki smo ga sprejeli v skrbi za zagotavljanje najvišje možne stopnje zaščite vsebin, ter v tem trenutku že aktivno iščemo rešitve, da v najkrajšem možnem času zagotovimo uporabo platforme COBISS Ela tudi na mobilnih napravah.

Dejstvo pa je, da nobena stopnja zaščite ne preprečuje njenega nelegalnega odstranjevanja, ki velja za kaznivo dejanje, prav tako kot spodbujanje le-tega.

Za vse nastale nevšečnosti se iskreno opravičujemo in hkrati prosimo za razumevanje.


Četudi so to sedaj razrešili, je še vedno precej absurdno govorit o super standardizirani rešitvi, če zadeva laufa samo na IOS in Android. Ker govorimo o e-knjigah, ki se jih primarno bere na e-bralnikih. In izbor embralnikov z androidom je precej kilav, da ne govorimo o ebralnikih z IOS. In to z dobrim razlogom, ker je za ebralnik in eno in drugo nepotreben balast.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Legon ()

matijadmin ::

bbat je izjavil:

Kako lahko govorite, da je Readium LCP podprt samo na PC-ju? To je čisto zavajanje. Jaz imam aplikacijo Cantook by Aldiko na iOS in FBReader na Androidu, vse dela. Imam tudi en inkBook, ki je podedovan od Biblosa in je dobil podporo za Readium 2.5. Zaradi takih izjav pridejo senzacionalni članki "branje e-knjig samo na računalniku". Če ima nekdo namen brati e-knjige jih lahko. Edino kar je sedaj pri eli še manjko, je to, da potrebuje še več naslovov, ki jih morajo zagotoviti založniki.

Android/iOS je enako desktop. To predvsem in samo e-črnilo šteje. Očitno je zdaj podprt samo 1 proizvajalec in še to je dobil nadgradnjo kasneje, kar si tudi sam napisal.

Gregor P je izjavil:

Za Kindle, Apple nekako razumem, da če oni ne želijo tega podpirati, jih skorajda ne moreš v to prisiliti (razen morda če imajo monopolni položaj in jih v to prilili kakšna EK), ampak večino ostalih pa bi moralo podpirati po defaultu.

Morda bi tut kej druzga od monopolnega položaja lohk bil razlog, če je šel Apol na USB ... Ampak lohk se motim. V Evropi imamo veliko knjižnic, glupo je, da jih digitalno zapiramo in ne obratno.
Vrnite nam techno!

Zgodovina sprememb…

mahagoni77 ::

COBISS Ela

Kar se tiče "COBISS Ela" platforme in Knjižnice v slovenskem prostori nasploh.
Če že vse skupaj v večini financira proračun RS, bi se knjižničarji lahko potrudili in pripravili spletno stran za izposojo e-knjig podobno Bilblosu. Ker greš "v Knjižnico" (na spletu) prebiraš med policami in seveda izbereš knjigo in si jo izposodiš. Lahko tudi zaposlijo ekipo ljudi, računalničarjev, katera bi upravljala spletno stran. Ker v knjižnicah dela veliko ljudi, lahko bi šli s časom naprej.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

COBISS Ela, teden dni pozneje

Oddelek: Novice / Ostale najave
306887 (96) mahagoni77
»

COBISS Ela normalno delovala vsega štiri dni (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostalo
5610498 (441) matijadmin
»

Biblos umrl, nasledila sta ga Beletrina Digital in COBISS Ela (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Ostalo
16117871 (1167) a_borlak
»

Izposojanje slovenskih e-knjig prevzema COBISS Ela (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostalo
699117 (1935) bajker
»

Biblos se poslavlja (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
554790 (1266) gregyk

Več podobnih tem