ZDA: 1.3 milijonov zahtevkov za prometne podatke letno

The New York Times - Po lanski akciji ameriške zveze za civilne svoboščine, ki je prikazala prve smiselne statistike o rabi prometnih in lokacijskih podatkov mobilne telefonije za pravosodne potrebe (povzetek: "a surveillance free-for-all" in donosen posel za operaterje), je zdaj za te iste številke uradno zaprosil še ameriški kongres. Kot poroča NY Times, naj bi samo lansko leto bilo 1.3 milijona zahtevkov za takšne ali drugačne naročniške podatke, letno pa se ta številka povečuje za impresivnega pol milijona (glej graf za AT&T).

AT&T v povprečju dobi 700 zahtevkov vsak dan, od tega 230 označenih kot "nujnih", tako da zanje ni potrebne ne sodna odredba ne formalna oblika. To je trikrat toliko kot pred petimi leti. Sprint, ki je za procesiranje teh zahtevkov že pred leti razvil lasten avtomatiziran sistem, jih dobi še enkrat več - 1500 na dan.

Kot že pisano, operaterji na zahtevek vračajo zelo različne podatke. Vedno se pošlje podatke o imetniku številke (iz naročniške baze), seznam klicev in sms-ov, ter zadnje lokacija mobilnega telefona za zadnjih nekaj tednov (različno natančno, od 10 metrov naprej). Nekateri operaterji priložijo še vsebine SMS-ov in pa ti. "cell tower dumpe", tj. izpiske vseh prisotnih mobilnih naprav na zadevnih baznih postajah. Kako zelo sporno je to, smo omenjali že med obravnavo razmišljanj slovenske policije, ki si je podobno želela imeti tudi pri nas (uradno, neuradno je takratni minister Zalar v parlamentu priznal, da so te podatke vsaj petkrat dobili na lepe oči).

V poročilih je mogoče opaziti tudi znatno mero zaskrbljenosti nekaterih operaterjev, češ ali je vse to zakonito. Manjši del zahtevkov se že zdaj zavrne kot neutemeljen, občasno pa sledi tudi kakšna prijava na FBI zaradi suma zlorabe policijskih pooblastil. Kar še največ pove, je dejstvo, da zahtevki prihajajo iz vseh vej zveznega in državnega pravosodja (od FBI pa do manjših policijskih postaj), in za vse vrste kaznivih dejanj (od malih tatvin pa do organiziranega kriminala). Tega policija in tožilstvo pravzaprav ne skrivata, saj te podatke vidita predvsem kot "izjemno koristno orodje", zato je rast njihove uporabe "pozitivna", kot je Timesu povedal Peter Modafferi in newyorškega okrožnega državnega tožilstva. Žal se pozablja, da gre za prikriti preiskovalni ukrep, katerega raba bi morala biti zaradi visoke stopnje posega v zasebnost udeleženih omejena na nujne primere, ne pa kar na vse primere, kjer se policiji da spisat zahtevek.

Kot pišemo v sorodni novici, začenja celotna stvar že pošteno motiti tudi naročnike, ki so začeli vlagati tožbe zoper mobilne/internetne operaterje zaradi pomoči pri izvajanju nezakonitega prisluškovanja. Vladna se na to odziva pričakovano - s podelitvijo imunitete za sodelujoče operaterje, kar bo dokončno rešeno s prihajajočo novelo zakona o sodelovanju telekomunikacijskih podjetij s pravosodjem (CALEA). Če bo to šlo skoz, verjetno niti poročati več ne bo treba, zato bodo takšne novice odpadle.

Vse skupaj je še kako aktualno tudi pri nas (glej tč. 5).