» »

Ni miru za jekleno pest (5): Optus TV Now in oblačni videorekorderji

ABC News - Avstralska mobilna operaterja Optus in Telstra se že vso pomlad (oz. jesen na njihovi strani ekvatorja) dajeta glede prenosa tekem avstralskega nogometa in rabgija na mobilnih napravah. Dokončna odločitev v tej zadevi bi lahko imela izjemen vpliv na vprašanje zakonitosti oblačnih videorekorderjev (cloud DVR-ov), širše pa tudi glasbenih lockerjev kot npr. iCloud ali Amazon Digital Locker. Poglejmo.

Telstra se je letos februarja z avstralsko zvezo AFL zmenila za mobilno ekskluzivo in zato tudi odštela lepe milijone (med 50 in 150 milijoni avstralskih dolarjev letno), zaradi česar jih je strašno zmotila sveža ponudba konkurenta (Optus s svojo TV Now), ki je omogočala snemanje tekem z javno predvajanih televizijskih kanalov in njihovo skoraj sočasno gledanje na računalniku oz. mobilni napravi. S "sočasno" je mišljen zamik od dveh do največ desetih sekund.
TV Now spreminja obstoječo javno televizijo v Video-on-demand storitev za računala in mobilce.

TV Now spreminja obstoječo javno televizijo v Video-on-demand storitev za računala in mobilce.

vir: Optus


TV Now je uporabnikom ponudil prijetno mešanico TiVota (time shifting), pretvorbe za mobilno napravo (format shifting) in streaminga, vse dosegljivo na podlagi klika in že zajeto v bolj bogatih mobilnih paketih. Ta tehnično izvrstna in hkrati dobro oglaševana storitev je na veliko razveselila Optusove uporabnike, zato pa pahnila Telstro ter njena partnerja AFL in ARL v jok in metanje grdih obtožb po medijih. Bali so se namreč, da bi TV Now gledalce odvrnil stran od plačljivih Telstrinih storitev, s tem pa nogometne klube prikrajšal za znatno količino cvenka.

To je sicer res, je pa izjemno zanimivo vprašanje, če ima Telstra kakršnokoli pravno osnovo za prepoved TV Now. Vir storitve je namreč javno dosegljiva televizija, za katero so Avstralci že plačali in katero imajo v okviru pravice do privatnega in drugega lastnega reproduciranja vso možnost snemati, pretvoriti za drugo obliko in si kasneje ogledati, vse dokler to počno sami oz. kvečjemu v krogu družine ali ožjih znancev. Taista pravica nam da možnost izdelati kopijo glasbene zgoščenke za v avto, ali jo pretvoriti v MP3 datoteke za na telefon oz. namenski predvajalnik. Za to "pravico" se tudi plačuje nadomestilo, in sicer ob prvi prodaji ali uvozu praznih medijev in kopirnih naprav. Isto velja za DVD-je (glede Blurayev se sicer še kregajo, a se bo najbrž uredilo) in seveda tudi za TV, vse odkar smo začeli v dome nameščati videorekorderje oz. njihove računalniške različice, DVR-e. Razvoj zadnjih nekaj let, predvsem v smislu hitrega interneta in poceni diskovja, pa je omogočil pojav ti. oblačnih DVR-ov, kjer je oprema za snemanje tv oddaje pri operaterju, uporabnik pa jo zgolj najame. Ključna razlika z ostalimi, bolj "butičnimi" načini privatne reprodukcije je, da to kar naenkrat postane na voljo najširšim množicam. Tukaj pa začne industrijo skrbeti in se vrnejo v stare in utečene okvirje teptanja pravic uporabnikov.

Telstra je lani jeseni tožila. Trdili so, da ne gre za privatno reprodukcijo TV vsebin, temveč za izvirno distribucijo športnih vsebin na mobilne naprave, kar je čisto drugače in za kar je treba imeti dovoljenje imetnika avtorskih pravic. Ta imetnik je Zveza avstralskega nogometa, pravice so prenesli samo na Telstro in ne tudi na Optus. Sodišče jim je na prvi stopnji reklo, da nimajo prav, nakar so se pritožili. Konec aprila je pritožbeno sodišče odločilo drugače, povedajoč, da kopije javne televizije ne izdeluje uporabnik sam, ampak bodisi Optus bodisi Optus in uporabnik skupaj. V glavnem, kopije ne izdeluje uporabnik sam v okviru privatne reprodukcije. Optusu je bil primoran svojo storitev začasno ugasniti, so pa napovedali še pritožbo na Vrhovno sodišče, kar jim pripada. Šef AFL je to napoved že komentiral kot "neukusno".

Zakaj je odločitev tako pomembna? Ker gre v bistvu za vprašanje, ali lahko uporabnik privatno ali drugo lastno reproduciranje izvede tudi po posredniku, npr. kabelskem operaterju ali, v tem primeru, mobilnem operaterju. Odgovor seveda ne more biti ne. Celotna založniška industrija temelji na ideji, da lahko ločena firma upravlja avtorjeve pravice, na podobni ideji pa temelji tudi obvezno kolektivno upravljanje s strani društva SAZAS oz. zavoda IPF. Težko si je razložiti stanje, kjer založniki uporabnikom ne bi priznali pravice, na podlagi katere pravzaprav temelji njihovo lastno preživetje. Iskreno gledano prav to počno že več kot sto let, vendar samo zaradi tega še ni nujno prav.

Posledice aprilske sodne odločbe se že čutijo. Poleg Optusa sta svojo storitev suspendirala še Beem in MyTVR, s čimer avstralski potrošniki nikakor ne morejo biti na boljšem.

Če skočimo še za hip k glasbi, imamo podoben problem. Digital lockerji, kot se tam imenujejo, so oblačna skladišča tipa Dropbox, s to možnostjo, da lahko uporabnik gor naložene glasbene datoteke tudi streama na svoj računalnik oz. mobilno napravo. V svojem bistvu niso nič drugega od pošteno moderniziranega izmenjevalca CD-jev, se pravi naprave, ki pač predvaja glasbo, ki jo je uporabnik predhodno že kupil. Na tem stališču sta tako Amazon kot tudi Google, oz. je bil MP3Tunes (dokler ga EMI ni stožil v propad), niso pa vsi. Apple je denimo mnenja, da je za gostovanje iTunes-matchane glasbe v iCloudu nujno treba posebej plačati, in ne samo to - založnikom so nakazali bogate milijonske avanse še pred začetkom obratovanja. Razloge za to so najbrž našli v želji po nadaljnjem poslovnem sodelovanju z založniki, a to nima nobenih pravnih posledic za zakonitost početja. Hkrati pa predstavlja nevaren precedent. Ameriški SAZAS, tj. ASCAP, je pred meseci že spremenil svoje cenike, tako da zdaj zahtevajo plačilo nadomestil za priobčitev javnosti tudi za brezplačne cyberlockerje Amazonovega tipa.

Industrija se torej postavlja na stališče, da moramo uporabnika za privilegij poslušanja glasbe z oblaka še posebej plačati.

19 komentarjev

Gavran ::

Očitno založniki hočejo da bi uporabniki plačali vsako poslušanje skladbe ne glede na to da so jo že kupili. Ogabno.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

Mipe ::

Pohlep ne pozna meja.

mr1two ::

Še malo, pa ti bodo zaračunali vsako ponovno predvajanje priljubljenega glasbenega komada ali filma. Ne velja, da če kupiš enkrat, da lahko 100x gledaš ali poslušaš. Lepo, res.:|

gruntfürmich ::

a ste nori!? a mislite, da če ste skladbo 'kupili', da je vaša neomejena lastnina in jo lahko poslušate neštetokrat????
malo morgen!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Tear_DR0P ::

gruntfürmich je izjavil:

a ste nori!? a mislite, da če ste skladbo 'kupili', da je vaša neomejena lastnina in jo lahko poslušate neštetokrat????
malo morgen!

če skladbo kupim, lahko z njo delam karkoli. če kupim CD, ga pa lahko poslušam, dokler ga ne znucam. bistvo novice pa leži nekje drugje.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Spock83 ::

gruntfürmich je izjavil:

a ste nori!? a mislite, da če ste skladbo 'kupili', da je vaša neomejena lastnina in jo lahko poslušate neštetokrat????
malo morgen!


Sarkazem?
http://sketchbook.si

Zvezdica27 ::

lp,

glasbe ne kupiš, ampak avtorsko delo licenciraš. Na (tujem) avtorskem delu nimamo nobene pravice, razen licence (kaj pa not piše je pša jasno). Največrat niti avtor nima nobene pravice, razen moralnih, da je on to spesnil ;) Primer: če glasbenik umre - dobi dinarje založba. Recimo Majkl Džeksn.

Al pa če "prodajo" materialne avt. pravice.

TO je biznis. In če bodo licence take, da cloudov ne bodo vključevale se lahko jokamo kot hočemo, bo pač treba plačat. Če bojo licence take, tud za vsak stisk play.

jebiga

zz

digitalcek ::

Gavran je izjavil:

Očitno založniki hočejo da bi uporabniki plačali vsako poslušanje skladbe ne glede na to da so jo že kupili. Ogabno.


Očitno prostitutke hočejo, da jih plačamo za vsak seks posebej.
Ne pa da plačamo enkrat, potem pa hodimo k eni na ta račun še 6 let...
Primerjava mogoče ni najboljša, ampak pomaga k lažjemu razmišljanju o problemu, o temi.

In če kupimo licenco za izdelavo klešč za tretje orehov, imamo celo dve možnosti.
1. Da plačamo večjo vsoto in jih izdelamo kolikor hočemo - stvar dogovora oz. pogodbe.
2. Ali pa plačamo malo (cent, ali dva), vendar ZA VSAKE izdelane klešče.
Nekateri si prisvojite vse, kar ni privarjeno.
Tako iz kakšne tuje kleti, kot tudi s spleta.
Žalostno!

Truga ::

Ti nekam slabo razlikujes med servisom in produktom.

thramos ::

digitalcek je izjavil:

Gavran je izjavil:

Očitno založniki hočejo da bi uporabniki plačali vsako poslušanje skladbe ne glede na to da so jo že kupili. Ogabno.


Očitno prostitutke hočejo, da jih plačamo za vsak seks posebej.
Ne pa da plačamo enkrat, potem pa hodimo k eni na ta račun še 6 let...
Primerjava mogoče ni najboljša, ampak pomaga k lažjemu razmišljanju o problemu, o temi.

In če kupimo licenco za izdelavo klešč za tretje orehov, imamo celo dve možnosti.
1. Da plačamo večjo vsoto in jih izdelamo kolikor hočemo - stvar dogovora oz. pogodbe.
2. Ali pa plačamo malo (cent, ali dva), vendar ZA VSAKE izdelane klešče.


No, seveda. Če kupiš klešče za uporabo je popolnoma naravno, da za vsako tretje orehov plačamo še nekaj malega.

Truga ::

Ne, ne. Klesce niso kultura. Niso umetnost. Ti tega ne razumes. Sej bi razlozu, sam sm sigurn da bo digitalcek boljs.

thramos ::

Aja, pardon. :) Se umikam iz debate, moram nakazati par centov, ker sem pogledal sliko na steni.

digitalcek ::

thramos je izjavil:

digitalcek je izjavil:

Gavran je izjavil:

Očitno založniki hočejo da bi uporabniki plačali vsako poslušanje skladbe ne glede na to da so jo že kupili. Ogabno.


Očitno prostitutke hočejo, da jih plačamo za vsak seks posebej.
Ne pa da plačamo enkrat, potem pa hodimo k eni na ta račun še 6 let...
Primerjava mogoče ni najboljša, ampak pomaga k lažjemu razmišljanju o problemu, o temi.

In če kupimo licenco za izdelavo klešč za tretje orehov, imamo celo dve možnosti.
1. Da plačamo večjo vsoto in jih izdelamo kolikor hočemo - stvar dogovora oz. pogodbe.
2. Ali pa plačamo malo (cent, ali dva), vendar ZA VSAKE izdelane klešče.


No, seveda. Če kupiš klešče za uporabo je popolnoma naravno, da za vsako tretje orehov plačamo še nekaj malega.


Mogoče ni, je pa logično, da prostitutki plačaš vsakič znova. Ali da vedno enako kvalitetno, ali ne, tu ni pomembno. Včasih da slabo, pa moraš ravno tako plačati.

Dobra muzika, ki si jo prepoznal kot tebi dobro, pa je za razliko od prostitutke - vedno dobra...
Nekateri si prisvojite vse, kar ni privarjeno.
Tako iz kakšne tuje kleti, kot tudi s spleta.
Žalostno!

darksamurai ::

Truga je izjavil:

Ne, ne. Klesce niso kultura. Niso umetnost. Ti tega ne razumes. Sej bi razlozu, sam sm sigurn da bo digitalcek boljs.


So pa prav tako plod avtorskega dela. Nekdo jih je moral izumiti. Praviš, da izumi niso vredni nič? Je vse kar omogoča avtorjem ustvarjanje in vse, kar nam omogoča boljše življenje in nas je pripreljalo iz kamene dobe v 21. stoletje manj vredno od vsakega dretja v mikrofon? Avtorji pač niste ubermenschen!

digitalcek, dokler boš takole trolal, bodi raje tiho, ker si dokazal, da se ti sploh ne sanja, kaj pomeni avtorska pravica! Z nakupom glasbe dobim pravico do predvajanja. Ali to glasbo predvajam iz CDja, MP3ja, telefona ali pa clouda (do katerega lahko dostopam z lastnim uporabniškim imenom in geslom) je vseeno, ker sem PLAČAL pravico do predvajanja. Iz tega sledi, da je zaračunavanje za predvajanje za katerega sem že plačal en velik nateg in zaenkrat še legalna praksa, ki pa krši licenco oz. avtorske pravice.
Prostitutka mora vsakič "delati", avtor pa ne igra vsakič, ko pritisnem play.

PS: Nezmožnost razlikovanja realnega od virtualnega je mimogrede psihološka motnja. To ni žalitev, ampak je znanstveno potrjeno dejstvo.
god gave me style!

Zgodovina sprememb…

Gavran ::

digitalcek je izjavil:

Gavran je izjavil:

Očitno založniki hočejo da bi uporabniki plačali vsako poslušanje skladbe ne glede na to da so jo že kupili. Ogabno.


Očitno prostitutke hočejo, da jih plačamo za vsak seks posebej.
Ne pa da plačamo enkrat, potem pa hodimo k eni na ta račun še 6 let...
Primerjava mogoče ni najboljša, ampak pomaga k lažjemu razmišljanju o problemu, o temi.

In če kupimo licenco za izdelavo klešč za tretje orehov, imamo celo dve možnosti.
1. Da plačamo večjo vsoto in jih izdelamo kolikor hočemo - stvar dogovora oz. pogodbe.
2. Ali pa plačamo malo (cent, ali dva), vendar ZA VSAKE izdelane klešče.


Tudi glasbenika plačaš za vssak špil ČE špila v živo. Če pa kupiš konzervirano glasbo plačaš samo ob nakupu. Kot če bi si kupil napihljivo Ančko. Ob nakupu CDja ni nikjer omenjeno da ga lahko poslušaš samo trikrat. Poslušaš ga lahko neštetokrat če ti to paše. In po zakonu lahko izdelaš varnostno kopijo. In kdo sedaj potrošniku jemlje pravico da si svojo LEGALNO kopijo izdela v oblačnem snemalniku in si potem streama na svojo napravico?
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

Truga ::

Pr nas to tko ne bo prislo v postev. Oni lohk kvecjemu v licenco napisejo da ce hoces streamat iz dropboxa moras placat. Te licence te pa ne vezejo k nicemur, razen da zgubis zastonj support od podjetja kjer si to kupu ker te ne marajo vec (kaksen support ze, sej je sam CD). Tud se naprej bos lahko kupoval od njih, ker niso tok idioti da bi se branl denarja.

Se pri online igrah, ko cheaterja banajo (krsi licenco, dost podobno ce tko gledas) si lahko kupi nov account in mirno igra naprej. Pac, denar > *, in pri prodajalcih CDjev ne bo nobene razlike. Bojo pa seveda jamral kako jim denar zginja iz zepa (ceprav jim v tem primeru ne, CD si kupil), namesto da bi nardili spotify, netflix, itd. dostopno worldwide.

Tear_DR0P ::

digitalcek je izjavil:

Mogoče ni, je pa logično, da prostitutki plačaš vsakič znova. Ali da vedno enako kvalitetno, ali ne, tu ni pomembno. Včasih da slabo, pa moraš ravno tako plačati.


bullshit - prostitutke je možno tudi kupit, samo malo več te stane kot en fuk. prav tako lahko kupiš umetniško delo - samo te stane malo več,kot licenca za enkratno konzumiranje - pa niti ni vedno tako.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

PaX_MaN ::

prav tako lahko kupiš umetniško delo - samo te stane malo več,kot licenca za enkratno konzumiranje - pa niti ni vedno tako.

Umetniška dela so sploh zanimiva.
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

gruntfürmich ::

digitalcek je izjavil:

Očitno prostitutke hočejo, da jih plačamo za vsak seks posebej.

točno tko. da ubogi avtorji ne bodo obubožali in padali v depresijo, se spodobi in pravično je da vsak cd, dvd, skladbo kupljeno na xtunes poslušamo samo 1×. upam tudi da bo zakonodaja šla v tej smeri.
le tako bomo poskrbeli, da bomo lahko znova in znova uživali ob presežkih genialnih avtorjev ala digitalček!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…



Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Ni miru za jekleno pest (5): Optus TV Now in oblačni videorekorderji

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
192837 (2034) gruntfürmich
»

Apple WWDC: iCloud (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod
698447 (6003) Azgard
»

Zakaj je založbam Apple iCloud všeč, Amazonov Digital Locker pa ne

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
113364 (1970) techfreak :)
»

Prihodnji teden predstavljeni iCloud, Mac OS X Lion in iOS 5

Oddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod
82501 (1540) neonX
»

Založbe imajo pomisleke glede Amazonovega digital lockerja

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
201924 (1258) Jst

Več podobnih tem