Slo-Tech - V pol stoletja obiskovanja Marsa smo dobili marsikakšno fotografijo in druge meritve, medtem ko zvokov z Marsa še nismo slišali. Vemo, da je zračni tlak na Marsu približno 150-krat nižji od zemeljskega, atmosfera pa v glavnem sestavljena iz ogljikovega dioksida. Teorije so napovedovale, da se bo zvok na Marsu obnašal nekoliko drugače kot na Zemlji. Visoke frekvence bi se morale močno absorbirati zaradi ogljikovega dioksida, hitrost bi bila močno odvisna od frekvence in predvsem bi imel zvok krajši domet. Prve meritve kažejo, da se zvok na Marsu resnično vede precej drugače kot doma.

V Nature poročajo o ugotovitvah, ki so jih pridobili z mikrofonov na roverju Perseverance. V razširjenem slušnem razponu, torej od 20 Hz do 50 kHz, so analizirale zvoke, ki so jih povzročali laserske iskre in rotorji. Ugotovili so, da obstajata dve hitrosti zvoka. Meja med njima je pri 240 Hz, razlika pa okoli 10 m/s pri siceršnjih hitrostih 240 m/s. Zaradi oslabitve so zvoki na Marsu za okoli 20 dB...

NASA - Eksperiment MOXIE, ki ga je s seboj nedavno prinesel rover Perseverance, je uspešno ustvaril prvi umetni kisik na Rdečem planetu. Količina je sicer še zelo majhna, toda gre za podvig, ki je eden od temeljev za stalnejše človeške postojanke na Marsu.

Rover Perseverance ima na Marsu resda poglavitno nalogo iskati organske spojine, toda s seboj tovori tudi zbir visoko eksperimentalnih umotvorov. Helikopterček Ingenuity smo prvič v akciji videli v začetku preteklega tedna, konec tedna pa je bil na vrsti MOXIE, oziroma Mars Oxygen In-Situ Resource Utilization Experiment - za pošten opekač velika naprava za sintezo kisika iz ogljikovega dioksida. Deluje po elektrokemičnem principu, ki bi ga še najlažje ponazorili kot "obratno gorivno celico". Marsovski zrak se po zajetju in filtraciji najprej hidravlično stisne na približno en bar. Sledi segretje na 800 stopinj Celzija, nakar se CO₂ elektrokemično loči na CO in O, ki se nabere na anodi v obliki plinastega O₂. Zaradi visoke delovne...

NASA - Agencija NASA in raketna družba ULA sta z izstrelitvijo rakete Atlas V uspešno pričeli odpravo Mars 2020, ki proti Rdečemu planetu pošilja rover Perseverance, najzmogljivejše vesoljsko robotsko vozilo doslej.

Po Arabcih in Kitajcih so bili v četrtek zgodaj popoldne na redu za polet proti Marsu še Američani. Deset minut pred drugo po našem času se je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pognala raketa Atlas V z roverjem Perseverance na krovu. Kot sorodne odprave bo do cilja potrebovala slabih sedem mesecev in prispela predvidoma 18. februarja. A če arabska in kitajska misija služita v glavnem tamkajšnjemu razvoju vesoljske tehnologije, pa je Mars 2020, s svojimi napravami vred, eden najbolj ambicioznih znanstveno-tehnoloških podvigov v raziskovanju vesolja. Pri Nasi jim pač ni treba več česarkoli dokazovati - edini doslej so po Rdečem planetu vozili na kolesih, in to počno navidez že kar rutinirano več kot dvajset let, saj je Vztrajnost njihov peti rover po vrsti, za...

Space News - Zgodaj zjutraj je s Kitajske uspešno poletela odprava Tianwen-1, s katero želi vzhodna velesila širokopotezno postaviti na Mars svojega roverja, kar v tako kratkem razvojnem obdobju ni uspelo še nikomur.

Po Arabcih so drugi na redu za polet proti Marsu v letošnjem oknu Kitajci. Malo po šesti uri zjutraj po našem času je iz vesoljskega izstrelišča Venchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5, z misijo Tianwen-1 na krovu. Kakor Arabci, skušajo tudi Kitajci z njo ubrati precej pogumno razvojno bližnjico. Medtem ko so Američani, Rusi in Evropejci skušali Rdeči planet osvojiti postopno - najprej z obleti, nato vtirjanji v orbito, pa pristanki in na koncu vozilci - so se Kitajci namenili s to misijo vse postoriti kar v enem zamahu. Njihov edini dosedanji poskus poleta proti Marsu, misija Yinghuo-1, je namreč pred devetimi leti propadla skupaj z rusko odpravo Phobos-Grunt. Od takrat naprej Kitajci podvige načrtujejo samostojno. Pri tem gradijo predvsem na uspehih svojih...

Slo-Tech - Da omrežja ameriške vesoljske agencije niso tako zelo nepropustna, kot bi si kdo mislil, kaže njihovo nedavno interno varnostno poročilo. Iz njega je med drugim razvidno, da so doslej utrpeli kar nekaj slikovitih vdorov. Leta 2017 so jim tako neznanci izkoristili varnostno vrzel strežnika, ki poganja programsko opremo za nadzor znanstvenih plovil in na njem uspešno pognali neavtorizirano kodo.

Lani aprila pa se jim je zgodil vdor, pri katerem so neznanci pretočili 500 MB podatkov v lasti Mars Science Laboratory. Gre za program, ki med drugim upravlja z misijo roverja Curiosity na Marsu. To pa še ni vse. Vdiralci so dostopali tudi do NASINEGA omrežja satelitskih krožnikov za komuniciranje z aktivnimi vesoljskimi misijami,...

Slo-Tech - Nasin rover...

NASA - Rover Curiosity, ki ga je NASA na Mars poslala pred dobrimi šestimi leti, je na Rdečem planetu našel pomembno odkritje. Na Marsu je odkril sledove organskih molekul. To ne pomeni, da je na Marsu življenje, poudarja vodja raziskave Jennifer Eigenbrode, dopušča pa možnost, da je na Marsu življenje nekoč bilo. Tudi če Mars nikdar ni imel svojega življenja, organske molekule pomenijo, da je imel vsaj nekaj, kar bi živi organizmi lahko jedli.

Da je Mars skrivnostnejši, kot je kazalo sprva, odkrivamo v zadnjih letih. Pred tremi leti je NASA odkrila, da je na Marsu tekoča voda. Bili smo že vedeli, da je bila na Marsu v preteklosti tekoča voda, sedaj pa vemo, da se je ohranila do danes. To ne pomeni, da imamo na Marsu obsežne oceane in reke, se pa...

Slo-Tech - Projekt Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskega Roscosmosa ExoMars je pravkar dosegel enega svojih vrhuncev, saj je plovilo Schiaparelli uspešno pristalo na Marsu! Schiaparelli je svojo pot začel 14. marca letos, ko so ga s Trace Gas Orbiterjem (TGO) na raketi Proton izstrelili proti Marsu. V nedeljo se je ločil od orbiterja in začel zadnji del poti.

Načrt je bil takle: na višini 11 kilometrov, ko je brzel s hitrostjo 1650 km/h, bi odprl padalo. Potem bi na višini dober kilometer odvrgel padala, sprednji in zadnji toplotni ščit. S potisniki bi začel uravnavati svojo hitrost in položaj, tako da bi se površine dotaknil s hitrostjo vsega nekaj kilometrov na uro - pravzaprav bi se mehko spuščal do kakšnih dveh metrov, potem pa bi nadzorovano telebnil na...

Slo-Tech - Nekoč je bila na Marsu tekoča voda, a od tega so minili že eoni in danes je vsa tamkajšnja voda zamrznjena ali v atmosferi kot para, je veljalo do danes. Rover Curiosity pa je na Marsovem površju v kraterju Gale odkril dokaze za tekočo vodo na Marsu. Pravzaprav za najboljši možen približek, saj je odkrita tekoča voda izjemno slana. O odkritju danes poročajo v Nature Geoscience.

V kraterju Gale, ki se nahaja blizu ekvatorja, so odkrili bogate zaloge perkloratov. Te soli znižujejo zmrzišče vodnih raztopin, kar počno vse soli, ter so zelo higroskopne (iz zraka nase vežejo vodo). To bi lahko omogočilo zelo primitiven dnevni vodni cikel na Marsu. Ponoči bi se voda iz atmosfere kondenzirala na kalcijevem perkloratu,...

Slo-Tech - V vesolju so človekova plovila in sonde preletele milijarde, prevozili pa precej manj. Medtem ko sta najdlje prepotovala Voyagerja, in sicer 15 ter 20 milijard kilometrov, je rover Opportunity na Marsu po 11 letih končno zvozil en maraton. Za avtomobilček, ki je imel pričakovano trajanje misije tri mesece, je to izvrsten rezultat.

Opportunity je skupaj s sestrskim roverjem Spirit na Mars prispel januarja 2004 v okviru misije MER. Usmerili so ju vsakega na svojo stran planeta, da bi raziskala njegovo zgradbo in dokončno ugotovila, ali je na Marsu voda. In ob tem sta pridno napredovala ped za pedjo po Marsovem površju. Spiritu se je zataknilo pri 7,7 kilometra, ko se je z dvema nedelujočima kolesoma pogreznil v mehkem pesku. Verjetno bi zadostoval že majhen potisk, a na Marsu ni nikogar, ki bi ga sunil. Nekaj...

NASA - Mars ima atmosfero, a ta ni preveč zanimiva. Tlak na površju dosega zgolj 0,6 odstotka zemeljskega, hkrati pa 96 odstotkov atmosfere sestavlja ogljikov dioksid, preostanek pa dušik in argon. Metan, ki sicer pogosto povezujemo z biološkimi procesi, čeprav prav lahko nastaja tudi v neživih procesih, merimo v delcih na milijardo (ppb), prvikrat pa so ga odkrili šele leta 2003. V ozračju naj bi ga bilo približno 1 ppb, so pokazale meritve iz leta 2004, kasnejše meritve pa so kazale znatne časovne in geografske variacije.

Merjenje koncentracije metana je bila ena izmed nalog roverja Curiosity, ki je na Rdečem planetu pristal leta 2012. Simulacije namreč kažejo, da bi metan v trenutnih koncentracijah v vsega nekaj sto letih...

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...

Slo-Tech - Pred desetimi leti je na Marsu pristal rover Spirit, ki bi moral po njegovem površju voziti 90 solov (Marsovskih dni). Spirit je po Marsu vozil do marca 2010, ko so z njim izgubili radijsko zvezo. Sestrsko vozilo Opportunity, ki je na planet prispelo tri tedne pozneje in bi prav tako moralo delovati 90 solov, je aktivno...

Guardian - Rover Curiosity se je na Marsu že dobro udomačil, saj je od njegovega pristanka minilo že več kot mesec dni. V tem času je že opravil testno vožnjo, ki je uspela brez težav. V četrtek pa je ugledal prav poseben astronomski pojav - Sončev mrk, in danes je NASA javnosti posredovala posnetke.

Na Zemlji so Sončevi mrki relativno pogosti, saj vsako leto vidimo vsaj dva, lahko pa vse do pet mrkov. Seveda niso vsi totalni, ampak so med njimi posebej pogosti delni - občasno pa vidimo tudi kolobarjastega. Nekaj podobnega je videl tudi Curiosity. Marsova luna Fobos je prečkala Sončevo ploskvico. Pojav žal ni tako spektakularen kakor na Zemlji niti tako redek.

Fobos je premajhen. Čeprav kroži le 6000 km nad površjem Marsa (zato je njegov...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...

NASA - Curiosity je ravno pristal na Marsu in šele dobro začel svoje poslanstvo, ko ima NASA že pripravljen načrt za naslednjo misijo, ki bo spet potekala na Rdeči planet. Leta 2016 bo tja krenil InSight, ki bo za razliko od Curiosity, kateri praska po površju, raziskoval Marsove globočine. Objektivneje povedano naj bi izvrtal vsaj pet metrov globoko vrtino.

InSight bo namreč ugotavljal, ali ima Mars trdno ali tekoče jedro (to vprašanje zbuja odsotnost magnetnega polja), kakršnega ima Zemlja. Poleg tega bo poizkusil dognati, zakaj je površje na Marsu v enem kosu, medtem ko je na Zemlji sestavljeno iz več tektonskih plošč, ki drsijo sem in tja. Videli bomo tudi, ali so na Marsu potresi ali ne. Vse te informacije bodo...

Slo-Tech - V zadnjih dneh je spričo uspešnega pristanka na Marsu rover Curiosity deležen obilo pozornosti. Ves svet je napeto spremljal priletno manevriranje in kasneje občudoval prve barvne posnetke, ki jih je posnel. Danes si bomo pogledali, kakšna računalniška oprema poganja Curiosity.

Ob obilici slabe programske opreme, ki poganja najrazličnejše naprave in krmili razne postopke, so vesoljska plovila poleg letal primer zgledne tehnologije. Znano je, da se v njih skrivajo stari in preizkušeni procesorji in ostale komponente. Razlogov za to je več. Običajno so ti odpornejši...

NASA - Včerajšnji pristanek roverja Curiosity na Marsu je uspel, kar je eden največjih uspehov vesoljskega programa v zadnjem času. Sicer je NASA na Mars uspešno poslala že tri roverje, a so bili vsi relativno majhni. Curiosity je prvi večji rover, ki so ga uspešno poslali na Mars (petkrat večji od prvega roverja in dvakrat daljši od Spirita in Opportunityja). Pristanek je bil silno zapleten in tvegan, a je uspel brez najmanjših težav, kar je inženirje v kontrolni sobi razveselilo kot majhne otroke (glejte spodnji videoposnetek okrog 5:30). Pristanek je bil zelo mehak, saj se je rover površja dotaknil s hitrostjo 0,6 m/s.

Curiosity je uspešno pristal v kraterju Gale s polmerom 155 kilometrov, blizu vznožja pet kilometrov visoke vzpetine. Njegov kurz je 112,7°,...

NASA - ...

Space - Včeraj je nazaj na Zemljo padla nesrečna ruska sonda Fobos-Grunt, ki so jo 8. novembra lani izstrelili na pot proti Marsovi luni Fobos. Sonda bi morala februarja prihodnje leto tam pristati, nabrati vzorce kamnin in izvesti nekaj eksperimentov ter se avgusta 2014 vrniti na Zemljo. Zapletlo se je že na začetku, saj se druga faza izstrelitve ni uspešno izvedla. Zaradi za zdaj še neznanih razlogov se druga potisna stopnja Fregata (skupno četrta faza) ni sprožila, sonda pa je odpovedala poslušnost in nemo obstala v nestabilni orbiti okrog Zemlje. Ko so reševanje opustili, so znanstveniki lahko le še nemočno opazovali, kdaj in kam bo padla nazaj na Zemljo.

Napovedi so bile sila nehvaležne in nenatančne. Ruska...

Slo-Tech - Evropska vesoljska agencija je včeraj objavila, da so končali reševalno akcijo za sondo Fobos-Grunt, ki jo je Rusija neuspešno izstrelila proti Marsovi luni Fobos 8. novembra. Prvi dve potisni stopnji, ki ju je zagotavljala raketa Zenit-2SB41.1, sta uspeli brez težav, tako da je sonda približno 11 minut po izstrelitvi dosegla stabilno orbito okrog Zemlje z inklinacijo 51,4 stopinje. Poldrugo uro po izstrelitvi so v NPO Lavočkin v Moskvi prejeli telemetrijo s plovila, ki ni kazala nobenih težav; vsi sistemi so delovali pravilno.

Po dveh urah in pol stabilne orbite bi se morala začeti druga faza izstrelitve. Glavna pogonska enota Fregat bi morala Fobos-Grunt dvigniti v orbito z višino 4170 km, kjer bi ostal približno dve uri. Kasneje bi se sprožila še druga...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA je danes ob 16.02 uri po slovenskem času z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi proti Marsu izstrelila Mars Science Laboratory, ki s seboj pelje roverja Curiosity. Na Marsu bo pristal prihodnje leto avgusta, nato pa bo vsaj eno Marsovsko leto (668 solov) vozil po površju in ga raziskoval. Misija bo stala 2,5 milijarde dolarjev, kar je manj kot znaša samo...

ESA - Ruska misija Fobos-Grunt proti Marsu, v okviru katere bi morala raziskovalna sonda pristati na Marsovi luni Fobos, je bila po izstrelitvi 8. novembra že odpisana, sedaj pa je posijal žarek upanja. Pri izstrelitvi je namreč pravilno delovala le prva stopnja nosilne rakete Zenit-2SB, medtem ko se druga stopnja iz neznanih razlogov Fregat MDU (glavna pogonska enota, angl. main propulsion unit) ni sprožila, zato je plovil ostalo ujeto v nizki nestablni Zemljini orbiti. Plovilo je bilo gluho za ukaze z Zemlje, prav tako ni posredovalo nobenih podatkov...

PhysOrg.com - Dva tedna po neuspešni izstrelitvi ruske misije brez posadke Fobos-Grunt proti Marsu in njegovi luni Fobos je Rusija uradno potrdila, da je plovilo izgubljeno. Podpredsednik ruske vesoljske agencije Vitalij Davidov je danes uradno povedal, "da ni veliko možnosti, da bodo uspeli izvesti misijo". Z drugimi besedami to pomeni, da je Rusija uradno nad misijo obupala.

Phobos-Grunt so z Bajkonurja izstrelili 8. novembra (oziroma 9. novembra po lokalnem času). Plovilo bi moralo doseči Marsovo orbito in februarja 2013 pristati na njegovem satelitu Fobos. Tam bi zbiralo vzorce kamnin in jih do avgusta 2014 pripeljalo nazaj na Zemljo za analizo. To bi bilo prvo resno nadaljevanje ruskega medplanetarnega vesoljskega programa po...

Slo-Tech - V torek je Rusija z raketo Zenit-2SB z izstrelišča Bajkonur v orbito poslala plovilo Fobos-Grunt, ki je namenjeno proti Marsu. Njegovo orbito bi moralo doseči septembra prihodnje leto, nato pa bi februarja 2013 pristalo na Marsovem satelitu Fobos, kjer bi zbralo 200 gramov vzorcev prsti in se avgusta 2014 vrnilo na Zemljo. Toda Rusija je izgubila stik s plovilom, ki je nenadzorovano obtičalo v Zemljini orbiti.

Po izstrelitvi 8. novembra 2011 je plovilo doseglo eliptično orbito okoli Zemlje z apogejem 345 kilometrov (to je točka največje oddaljenosti). Nato bi morala stopenjska nosilna raketa v dveh stopnjah...

NASA - Vsako leto znova lahko čestitamo NASI, saj njihova roverja še vedno predeta na Marsu in na Zemljo pošiljata podatke. Prvi rover Spirit je na Rdečem planetu pristal 4. januarja 2004, Opportunity pa mu je sledil tri mesece pozneje. Načrtovano trajanje misije je bilo tri mesece, a sedem let pozneje misija še traja.

Spirit se je sicer leta 2009 pogreznil v mehak pesek in se od tedaj ne premika več. Toda kljub temu je še lep čas posredoval na Zemljo koristne podatke, dokler ni lani 22. marca utihnil. Na predelu Marsa, kjer se je zataknil v neugodni legi, je namreč trenutno zima, zato roverju...

NASA - NASA je pred kratkim v čisto sobo, kjer gradijo novega roverja za misijo na Mars, postavila kamero, ki prenaša živo sliko na internet. Imenuje se Curiosity Cam, ker se tako neuradno imenuje tudi nov rover, ki bo dokončan do izstrelitve, ki bo med 25. novembrom in 18. decembrom 2011, na Marsu pa naj bi pristal avgusta 2012. Kamera visi pod stropom opazovalne ploščadi nad Jet Propulsion Laboratoryjem v kalifornijski Pasadeni. Tehniki so se potrudili, da kamera snema del sobe, kjer je dogajanje najbolj pogosto in pestro, a se občasno zgodi, da dela potekajo izven zornega kota.

Curiosity bo zmogljivejši od Spirita in Opportunityja, ki sta že več let na Marsu. Prevozil naj bi daljše razdalje, prav tako bo imel tudi desetkrat večjo maso znanstvenih instrumentov od svojih...