Najbolj ključni podatek bo najbrž ta, da je idejo za celotno operacijo in potem še tehnična sredstva za zbiranje IP naslovov ameriških torrentašev priskrbelo nemško podjetje GuardaLey IT. Podjetje je že imelo težave v Nemčiji, saj jim je sodišče očitalo, da jim ni uspelo dokazati dejanskega prenosa avtorsko zaščitenih del (distribucije). Torrent trackerji brez vprašanj posredujejo podatke o tem, kdo ponuja določeno datoteko (dajanje na voljo javnosti, čl. 32.a ZASP), podatki o dejanskih prenosih (distribuciji) pa so seveda skriti. Ta dilema je glavni razlog za skoraj popolno odsotnost tožb zoper p2p pirate (grozi se, toži pa ne), ker tožnik pač ne razpolaga s podatki, koliko kopij je bilo razdeljenih in posledično ne more določiti škode. Ameriški založniki se proti temu branijo tako, da skušajo izenačiti dajanje na voljo javnosti s pojmom distribucije, kar bo v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti tudi šlo skoz (lobiranje zaleže).
Hkrati naj bi si GuardaLey izdatno pomagal s ti. vabami (Honypot) - tj. svojimi torrent trackerji in seederji, ki naj bi uporabnike torrent omrežij skušali
USGC bo, če bo torej vse po sreči, moral prenehati s to nadležno prakso. Seveda jim ostane še tožarjenje posameznih kršiteljev, ki pa je znatno bolj zahtevno, zamudno in obenem še bistveno manj donosno.