Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko rečemo, da so uporabili miši, ki so bile gensko modificirane, da so razvile Alzheimerjevo bolezen.
Spomin miši oziroma njihove kognitivne funkcije so testirali v labirintu, kjer so se miši izogibale vode. Eksperimentalna skupina miši je bila nato vsak dan dve uri izpostavljena 918 MHz-valovanju. Po poltretjem mesecu opaznih sprememb ni bilo, po približno pol leta pa so miši začele obolevati, saj so kazale zmanjšanje kognitivnih funkcij. Ugotovili so, da je bilo to bistveno manjše pri miših, ki so telefonirale vsak dan dve uri.
Gre za prvo tovrstno raziskavo, zato je njene rezultate treba jemati z zrnom soli. Možno je, da drugi raziskovalci podobnih rezultatov ne bodo mogli ponoviti, prav tako pa ni rečeno, da se ljudje odzivajo podobno. Gotovo je, da bomo v prihodnosti videli še nekaj tovrstnih raziskav.
