BBC - Farmacevtski podjetji Biogen in Eisai sta odkrili prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni, je novica dneva, o kateri poročajo BBC, The New York Times in drugi mediji, vključno s slovenskimi. V resnici so bili včeraj v ugledni znanstveni reviji s področja medicine The New England Journal of Medicine objavljeni rezultati 18-mesečne klinične študije, v kateri so pri 1795 bolnikih preverjali učinkovitost in varnost novega zdravila lecanemab. Odkrili so statistično značilno upočasnitev razvoja simptomov, a tudi nekaj zelo resnih stranskih učinkov.

Alzheimerjeva bolezen je usodna in neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, ki je tudi glavni povzročitelj demence. Razloga za nastanek bolezni še ne poznamo, dejavniki tveganja za razvoj pa so tako okoljski kakor genetski. Ko bolezen napreduje, se v možganih začno nabirati netopni skupki proteina amiloid beta, ki so nevronom škodljivi in povzročajo njihovo propadanje. Ko bolezen napreduje, se pri posamezniku...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Macquarie so odkrili prvo terapijo, ki ne zaustavi, temveč obrne potek Alzheimerjeve bolezni. Trenutno se ta nevrodegenerativna bolezen le zdravi, torej se skuša upočasniti njeno napredovanje, medtem ko stanja ni možno zavrteti nazaj. Lars Ittner in Arne Ittner s centra za demenco, ki deluje v okviru univerze, sta razvila gensko terapijo, ki je v poskusih zmanjšala izgubo spomina - v miškah. Rezultati so objavljeni v reviji Acta Neuropathologica.

V raziskavi so se osredotočili na encim p38γ, ki ga najdemo v normalno delujočih možganih in ima zaščitno funkcijo. Ob razvoju Alzheimerjeve bolezni pa se aktivnost tega encima zniža. Že v predhodnih raziskavah so odkrili, da aktivacija tega encima preprečuje napredovanje nevrodegenerativnih boleznih. Še vedno pa ni bilo jasno, ali je možno posledice odpraviti. Najnovejša raziskava kaže, da je - vsaj v miškah - to do neke mere možno. Miške so namreč z gensko terapijo (CRISPR/Cas9) pridobile že izgubljeno sposobnost pomnjenja in učenja. Stare miške so se ponovno obnašale, kot bi bile mlajše.

Alzheimerjevo bolezen zaznamuje nalaganje leh amiloida beta (Aβ), ki se napačno zvijejo. Ti potem delujejo kot katalizator, da se še drugi proteini zvijejo napačno....

Slo-Tech - Vprašanje varnosti mobilnih telefonov je že od njihovega širšega razmaha pereča tema, ki kljub številnim študijam še ni dobila enoznačnega odgovora. Dosedanje raziskave niso pokazale, da bi bili mobilni telefoni pretirano škodljivi, a jih intenzivno uporabljamo šele kakšnih 20 let, zato daljših longitudinalnih študij še ni. Nasprotniki mobilnih telefonov pogosto poudarjajo, da četudi bi bilo tveganje izjemno majhno, se milijarde uporabnikov vseeno seštejejo v merljive posledice. Zagovorniki odvračajo, da že poletno sonce seva bistveno močneje od antene na mobilnem telefonu.

Ameriški Nacionalni program za toksikologijo (NTP) je izvedel dve obsežni...

CBS News - Izraelska zveza za pomoč bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo je za celoten minuli teden pripravila domiselno kampanjo za širjenje ozaveščenosti o tej resni in še neozdravljivi bolezni. Povezali so se z lokalnim kino kompleksom in nič hudega slutečim obiskovalcem namesto enega filma pokazali drugega, s povsem drugačno zgodbo. Obiskovalce je to močno zmedlo in vznemirilo - ni jim bilo jasno, kaj se dogaja; nekateri so vstali v jezi, drugi so se spogledovali, nekdo v zadnji vrsti je začel mahati projekcionistu, češ kaj pa dela.

Minuto kasneje se je slika zamenjala z oglasom Zveze in gledalcem povedala, za kaj gre; ter da se z občutki, ki so jih pravkar doživeli - nervoznost, zmedo, dezorientiranost, jezo glede tega - vsakodnevno sooča že...

Daily Mail - Malezija je objavila, da je v boju proti širjenju mrzlice dengue 21. decembra v okolje izpustila 6000 gensko spremenjenih samcev komarja vrste Aedes aegypti. Omenjena bolezen, ki jo širijo samice komarja, povzroča hude težave v Maleziji, saj je lani zbolelo 46 tisoč ljudi in zaradi nje umrlo 134 ljudi, številke pa so v porastu. V boju zoper to bolezen so v okolje izpustili komarje, ki so genetsko modificirani tako, da imajo njihovi potomci krajšo življenjsko dobo od normalnih. Znanstveniki upajo, da bodo s tem v genski bazen komarjev vnesli škodljive gene, ki bodo pomagali brzdati njihovo razmnoževanje in širjenje mrzlice dengue. Preizkus je bil končan 5. januarja, ko so vse preživele komarje pobili z insekticidom, sedaj pa poteka...

Slo-Tech - Kot poročajo na ruski televiziji RT, naj bi profesor Vladimir Skulačev z Moskovske državne univerze odkril antioksidant, za katerega upajo, da bi lahko zaustavil staranje celic. Nekateri internetni mediji govorijo celo o tem, da naj bi uživanje te snovi omogočalo drastično podaljšanje človeškega življenja, kar je veliko pretiravanje. Kljub temu je odkritje obetavno.

Vsekakor gre za uglednega znanstvenika mednarodnega slovesa, čigar trditve podpira tudi Nobelov nagrajenec Günter Blobel, a kot kaže so ideje o drastičnem podaljšanju življenja neutemeljene. Kot navajajo na blogu Inhuman Experiment, naj bi Skulačev sintetiziral antioksidant, ki deluje v celičnih mitohondrijih na superoksidne anione in radikale, ki nastanejo, ko se na...

Slo-Tech - Znanstveniki z Rush University Medical Center v novi številki revije Journal of Neuroscience poročajo o odkriti novi tarči, ki bi jo lahko uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Njeno napredovanje bi lahko preprečili z blokiranjem encima nevtralna sfingomielinaza (znana tudi kot sfingomielin fosfodiesteraza), ki katalizira hidrolizo sfingomielina na svoja sestavna dela, to sta fosfoholin in ceramid. Sfingomielin je vrsta sfingolipidov, ki imajo na ogrodje iz višje maščobne kisline in sfingozina pripet fosfoholin. Najdemo ga v različnih celičnih membranah, največ...

Slo-Tech - Raziskovalci z University of Rochester v članku za revijo Current Biology poročajo, da igranje akcijskih iger pripomore h kognitivnemu razvoju. Veščine, potrebne za uspešno igranje iger, v resničnem življenju omogočajo sprejemanje urnih in natančnih odločitev, vključujoč večopravilnost, vožnjo, branje drobnega tiska, lovljenje prijateljev v množici in navigacijo po mestu.

Raziskovalci so preučevali številne mlade odrasle, ki pred eksperimentom niso igrali iger. Eksperimentalna skupina se je nato merila v igrah Call of Duty in Unreal Tournament, medtem ko je kontrolna skupina skrbela za Simse 2. Rezultati testiranj po igranju so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina v povprečju za četrtino hitrejša pri sprejemanju odločitev, ki so bile enako pravilne kot v kontrolni skupini.

Omenjena študija je del dolgoletnega raziskovalnega projekta, v sklopu katerega Daphne Bavelier s sodelavci raziskuje nove metode za hitrejše in učinkovitejše učenje. Z leti so ugotovili, da imajo tudi...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, so raziskovalci iz Oxforda in Norveške ugotovili, da jemanje vitamina B morda vpliva na izgubo spomina pri Alzheimerjevi bolezni.

Raziskovalci iz Oxfordske univerze ter norveške Univerze v Oslu v članku Homocysteine-Lowering by B Vitamins Slows the Rate of Accelerated Brain Atrophy in Mild Cognitive Impairment: A Randomized Controlled Trial opisujejo kontrolirano klinično študijo, kjer so 271 prostovoljcem dajali visoke doze vitaminov B6, B9 in B12.

Analiza je pokazala, da je jemanje teh vitaminov v povprečju zmanjšalo krčenje možganov za 30% (to so dokazali s slikanjem z magnetno resonanco). Pri Alzheimerjevi bolezni se namreč možgani krčijo, s tem pa tudi upadajo kognitivne sposobnosti posameznika.



Pred tem je že bila ugotovljena pozitivna povezava med visokimi vrednostmi

New York Times - Kot poroča New York Times, so raziskovalci odkrili zanesljiv test za ugotavljanje, ali oseba je oziroma bo zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Kot opisujejo v članku Diagnosis-Independent Alzheimer Disease Biomarker Signature in Cognitively Normal Elderly People, objavljenem v Archives of Neurology, je to mogoče z razmeroma preprostim testom možgansko-hrbtenjačne tekočine (cerebrospinalnega likvorja), ki je dostopnejši in cenejši od pozitronske tomografije.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo nekaj več kot 300 posameznikov, starejših od 70 let, so jim pregledali cerebrospinalni likvor in v njem iskali protein beta amiloid (natančneje, Aβ42 oz. njegovo izoformo z 42 aminokislinskimi ostanki, ki ima najbolj izraženo težnjo po tvorbi vlaknastih struktur, ki se pri Alzheimerjevi bolezni nalagajo v možganih in tvorijo lehe), protein tau in na treoninskem ostanku 181 fosforilirani protein tau (τ181P, hiperfosforilirana oblika proteina tau se začne spontano agregirati v večje skupke,...

Slashdot - Človeški genom oziroma zaporedje baznih parov v vseh 23 parih kromosomov je na grobo poznano od leta 2003, skoraj v celoti (sekvencirali niso zgolj telomer, centromer in nekaj drugih naključno raztresenih mest na kromosomih) pa od leta 2006. Pred razvozlanjem človeškega genoma so bili znanstveniki optimistično prepričani, da bomo s tem znanjem zmogli napovedovati vse dedne bolezni, podvrženost preostalim boleznim (na primer visokemu krvnemu tlaku ali kratkovidnosti) in jih zdraviti.

Realnost nas je razočarala. Genom je pomembno vplival na razumevanje...

Slo-Tech - Kot poroča Huffington Post, je študija, objavljena v International Journal of Biological Sciences, pokazala, da genetsko spremenjena koruza korporacije Monsanto morda povzroča okvare notranjih organov pri miših.

Avtorji Joël Spiroux de Vendômois, François Roullier, Dominique Cellier in Gilles-Eric Séralini iz organizacije Food Freedom so namreč v študiji A Comparison of the Effects of Three GM Corn Varieties on Mammalian Health testirali tri vrste gensko spremenjene koruze korporacije Monsanto, ki so bile odobrene za uporabo na trgu.

Avtorji v svoji študiji navajajo, da so pri testiranih miših odkrili poškodbe notranjih organov. Največ je bilo poškodb jeter in ledvic, odkrili pa so tudi vpliv na srce, nadledvično žlezo, vranico in krvne celice. Po mnenju raziskovalcev so razlike značilne in kažejo na stanje zastrupljenosti (ang. state of hepatorenal toxicity).

Na študijo se je že odzval Monsanto, ki pravi, da raziskava temelji na napačnih statističnih metodah in napačnem...

Slashdot - Prioni so povzročitelji bolezni, katerih obstoj so prvikrat predpostavili v 60. letih prejšnjega stoletja, izolirali in nedvoumno okarakterizirali pa so jih šele sredi 80. letih. Od bakterij in virusov se razlikujejo v tem, da so po strogi definiciji življenja nežive strukture, saj ne vsebujejo DNK ali RNK in niso nič drugega kot napak zviti proteini. Protein PrP je prisoten v zdravih celicah, kjer je zvit v nativno obliko s 43 odstotki alfa vijačnice in 3 odstotki beta ploskev. Različica PrP^SC istega proteina se razlikuje v zvitju, saj sta njegovi sekundarna in terciarna struktura...

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...

Delo - Revija Occupational Environmental Medicine je objavila novo študijo švedskih znanstvenikov, Lennarta Hardella, Kjella Hanssona Milda ter ostalih sodelavcev, ki kaže, da več kot desetletna uporaba mobilnega telefona poveča tveganje za nastanek tumorjev.

Gre za več analizo dosedanjih študij, ki kaže, da daljša uporaba mobilnega telefona za 20 odstotkov poveča možnost obolelosti za akustičnim nevrinomom, benigno tvorbo, ki prizadene ušesni živec, za 30 odstotkov pa se poveča možnost za pojav malignega tumorja - glioma.


Vir slike:

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...

Slo-Tech - Dolgo časa že lahko spremljate projekt SETI, v katerem je udeleženih veliko Slo-Tech uporabnikov. Dejstvo je, da je projekt SETI prerasel iz znanstvene potrditve (ne)obstoja izvenzemeljske inteligence v dvoboj uporabnikov v številu obdelanih paketkov, kar je pravzaprav dobro, saj je moj namen te novice obvestiti vse, ki ste pripravljeni neizkoriščeno moč svojega (pre)hitrega procesorja izrabiti za drugo (še znatno pomembnejšo) znanstveno raziskavo.

Namreč, pod okriljem Stanfordske univerze je nedolgo nazaj zaživel projekt Folding@home (F@H), ki temelji na enakem principu kot SETI. S prenesenim programom obdelujete paketke, program pa nato rezultate pošlje v bazo podatkov.

Za kaj pravzaprav gre? Cilj dotičnega projekta je, da preko internetnih uporabnikov po celem svetu (izjemno velika računska moč) končno odgovorimo še na zadnja velika vprašanja v kemiji. Izračunavanje dobljenih podatkov je primarno orientirano na spajanje posameznih proteinov, česar trenutno še ne razumemo tako,...

The Register - Medtem, ko Slovenceljni resda postajamo vse bolj 'Kekci' (tokrat v pomenu 'pogumnega rešitelja') na področju IT oz. interneta ter nas Telekom prepričuje, da smo v samem vrhu informacijskega razvoja, pa se irski kolegi pripravljajo na stavko: naslednji teden cel dan ne bodo uporabljali telefonov ter interneta, lastnike spletnih strani pa naprošajo, da za ta dan svojo spletno stran zamenjajo z opozorilom o klavrni situaciji oz. manjku ugodnih (beri: skoraj zastonjskih) ponudnikov dostopa do interneta. Stavka je tudi posledica preložitve trženja DSL dostopov. Klik!

Siol nas prepričuje, da je ADSL hitrejši. Na Telekomovi zastonjski številki pa me gospod prepričuje, da je ADSL trenutno moč dobiti le v Ljubljani ter da gre širitev 'bolj počas'. Obljubam izpred pol leta, da se bom na ADSL lahko naročil (oz. ga dobil) že v '2. polovici letošnjega leta' pa itak nisem preveč verjel. 'boga gmajna.