» »

ARM in Ubuntu v Netbook tekmo

ARM in Ubuntu v Netbook tekmo

engadget - To, da Intel dominira trg malih prenosnikov s svojim Atom procesorjem, vedo praktično vsi, saj se Atom uporablja v vseh popularnih malih prenosnikih, razen HPjevega Mini-Note-a (kjer pa počiva VIA C7-M procesor). Zdaj pa del trga želi pridobiti ARM, ki ima v prenosnih napravah ogromen delež, saj na ARMovih procesorjih temelji velika večina pametnih telefonov.

ARM bo v netbookih in prenosnih internetnih napravah uporabljal ARMv7 arhitekturo, oz. natančneje, Cortex-A8 in Cortex-A9 jedra. ARM naj bi tako omogočil celodnevno delovanje naprave na bateriji in obenem zmožnost predvajanja zahtevnejših formatov videa.

Zaplete pa se pri datumu izida, saj je ta vezan na programski del, četudi bi bil strojni del na voljo že jutri. ARM se je namreč povezal z ustvarjalci Ubuntuja (Canonical), ki bodo celoten Ubuntu Linux prenesli na ARM arhitekturo in s tem pokrili praznino, ki bi sicer zazijala na trgu. Datum izida pa je še relativno daleč, saj je trenutno načrtovan za april 2009.

Linux namesto Symbiana na telefonih?

29 komentarjev

Poldi112 ::

Samo nikjer ne piše kako hitro je dejansko to.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

PrimozR ::

Če ne drugega, bo moralo biti vsaj toliko uproabno, kot je Atom, sicer bo nekonkurenčno.

ozbolt ::

Ne bo tako močno kot Atom, pomoje bo pa posekalo tiste 900MHz Celerone od EEE701.

squngy ::

edit: @P|P| (me se mi je umes urinu xD)
To ni nujno res, saj bo pomojem zadeva cenejša in očitno porabi manj energije (glede na to da gre v bistu za telefonski CPU)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: squngy ()

poweroff ::

Zakon! To je šele začetek.

Počasi bo Ubuntu vzpostavil enotno platformo za razno razne arhitekture in naprave. Way to go!
sudo poweroff

filip007 ::

Ja bo že samo ne zastonj Ubuntu bo še 3 do 5 leta.

jest10 ::

Ne bo tako močno kot Atom, pomoje bo pa posekalo tiste 900MHz Celerone od EEE701.

Sej Atom in ta Celeron sta isti šmoren glede zmogljivosti.

Bistri007 ::

Meni se zdi bolj podobno temu: Nokia N810 @ Wikipedia

Laufa Linux. The Nokia N810 features the Internet Tablet OS 2008 Linux distribution, based on Maemo 4.0, which features MicroB, a Mozilla-based mobile browser, a GPS navigation application, new media player, and a refreshed interface.

Dvomim, da bo tako privlačno kot hadver, ki poganja Windows XP (ali nove Win7). Windows (pa ne Mobile) je le nek ekosistem, ki nudi dobesedno milijone različnih aplikacij, razvitih v zadnjih 15 letih.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

c00L3r ::

Vse lepo in prav, vendar če ni x86 združljiv procesor, potem to ni pravi netbook. Ne morem izbirat med OS-i. Pa še vprašanje kako bo to združljivo z ostalimi programi za Linux. Po mojem bolj slabo...

zee ::

zdruzljivo? Vzames izvorno kodo in prevedes za ARM arhitekturo. big deal.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Bistri007 ::

No ja, če se bodo bodo povezali z Ubuntujem, potem bodo naredili binarno distibucijo za ARM. Vprašanje je, ali bodo prilagodili prav vse aplikacije iz x86 distribucije. Samo poglejte koliko časa je trajalo, da se pojavi podpora za x64 - pa to je PC!

Iz sourcov graditi na tem malem računalničku z omejenim diskom, ramom in MHz pa...
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

Matevžk ::

@c00L3r: Večine ostalih programov ne zanima arhitektura sistema in nimajo delov, napisanih v zbirniku.
Menjava OS pa je tudi npr. na telefonu ali domačem wireless routerju nemogoča (vsaj uradno). Kakšna bo tu pri končnih izdelkih politika, je težko reči, ampak tehnično bo zagotovo možno namestiti vsak pameten operacijski sistem (tj. tak, ki se ne boji biti preveden na poljubno platformo).
lp, Matevžk

zee ::

Podpora za x86_64 se je v Linuxu pojavila v manj kot mesecu dni po izidu prvega 64-bitnega CPUja od AMDja.

To, da ne obstaja 64-bitna razlicica Adobovega Flash-/Shockwave playerja (in podobnih reci), pa ni toliko problem Linuxa kot omenjenega proizvajalca.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

c00L3r ::

zee ni vse tako enostavno kot si misliš. Tako kot je Bistri007 napisal, še prehod na x64 ni ravno gladki.

Matevžk popularnost netbookov je zelo visoka, saj lahko uporabniki namestijo Win OS in poganjajo praktično vse aplikacije kot na bilokaterem drugem PC-u (kot so navajeni). Spomnimo se primera, ko so ljudje vračali netbooke v garanciji, ker niso znali uporabljati Linux-a. :)

Ta stvar bo zanimiva, če bo cena okrog 100€, sicer se bo bolj splačal EEE 701.

kriko1 ::

// Offtopic
To, da ne obstaja 64-bitna razlicica Adobovega Flash-/Shockwave playerja (in podobnih reci), pa ni toliko problem Linuxa kot omenjenega proizvajalca.


Surprise! :
http://blogs.adobe.com/penguin.swf/2008...

poweroff ::

Hja, tudi če bo Ubuntu financiran samo 3 - 4 leta - koda, ki so jo naredili bo ostala.
sudo poweroff

kihc ::

To mi deli!
x

jype ::

c00L3r> Tako kot je Bistri007 napisal, še prehod na x64 ni ravno gladki.

Seveda je. Linux popolnoma podpira x86_64 arhitekturo že od slabega meseca po izidu.

MrStein ::

zee:
zdruzljivo? Vzames izvorno kodo in prevedes za ARM arhitekturo. big deal.

A res ? Zakaj bo potem Canonical porabil celo leto za to ???

PS: Oh. Matthai je spet na endorfinih :D

Bistri007:
Iz sourcov graditi na tem malem računalničku z omejenim diskom, ramom in MHz pa...

Ever heard of cross-compiling ? A misliš da so firmware za mobiregljo 4 mesece kompajlali na njej ? ;)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

PrimozR ::

Ne bo tako močno kot Atom, pomoje bo pa posekalo tiste 900MHz Celerone od EEE701.


Če me spomin ne vara, je Celeron v povprečju še malce hitrejši od Atoma, vsekakor pa sta vsaj tam-tam. Seveda ob precej večji proabi Celerona (4 in 22 W).

zee:
zdruzljivo? Vzames izvorno kodo in prevedes za ARM arhitekturo. big deal.

A res ? Zakaj bo potem Canonical porabil celo leto za to ???


Kdo pravi, da je kompajlanje programa in prevajanje OSa eno in isto? Pri OSu moraš spremenit kernel, da deluje na druge HWju, medtem ko program samo skompajlaš z ARM kompajlerjem, da podpira ukaze in kodo, ki deluje na ARM procesorjih. Itak se vsak program, pa naj bo narejen v C++ ali Visual Cju, v končni fazi izvaja v asemblerju oz. celo v bitih (vsaj kolikor je meni znano).

MasterMind ::

Podpora za x86_64 se je v Linuxu pojavila v manj kot mesecu dni po izidu prvega 64-bitnega CPUja od AMDja.

To, da ne obstaja 64-bitna razlicica Adobovega Flash-/Shockwave playerja (in podobnih reci), pa ni toliko problem Linuxa kot omenjenega proizvajalca.


Da ne omenjamo kodekov. S temi je še sedaj križ :) .

Še dobro da lahko moj kernel laufa 64 GiB RAM-a pri 32 bitnem delovanju >:) . (ga mam pa ušivih 2 GiB :D )
Gentoo, KDE uporabnik.

hamax ::

Ob Ubunta verzije 8.04 do 8.10 sem bil na 64bit, pa sem sedaj presaltal nazaj.
Razloga sta bila 2. Driverji za printer so bili le 32bit, ter slabo delovanje flasha.

MrStein ::

P|P|:
Saj kernel je že leta narejen na ARM platformo.
Pri programih pa je ravno obratno.
Večina ni portanih na ARM (ker "živ bog" ne uporablja ARM).

To ni tak, da odtaraš in poženeš make. Če program ni podprt na ARM-u, 99% ne bo delal. (no ja malo manj, če je simpl C program, potem že bo...)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

arjan_t ::

in kaj točno bi ti pri C/C++ programu "portal" na ARM?

Tomaz ::

Intel je ze vedel zakaj je prodal Marwelu ARMe, (XScale), daljna leta nazaj.
Cortex M8 bo res nadomestil ARM9 in ARM11, ne bo pa mogel konkurirati X86.

misek ::

Če program ni podprt na ARM-u, 99% ne bo delal. (no ja malo manj, če je simpl C program, potem že bo...)
Največji problem ni v samih programih, ampak v knjižnicah, ki jih program uporablja. Npr. POSIX threads, kjer imaš specifike za določeno arhitekturo, ali pa semaforji in podobne zadeve. Program v tem primeru ni potrebno spreminjati. Še večji problem pa nastane s prenosom programa na drugi operacijski sistem, kjer pa je res potrebno spreminjati klice sistemskih funkcij, ki jih na novem sistemu morda sploh ni. Npr. semaforji so na operacijskem sistemu VxWorks popolnoma drugačni kot na Linuxu, zato je potrebno spreminjati kodo programa.

MrStein ::

Če je vam tak simpl, pa svetujte Canonical-u. Bodo veseli, če pomagate 6 mesečno zamudo skrajšat. ;)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

ozbolt ::

Medtem pa Intel poskuša Atome vreči v telefone :D

kihc ::

Čist tak btw ... ali obstaja kakšen development kit podoben temu, samo da ima support za vga izhod (torej integrirana grafična) ter wlan kartico?
x


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Intel bo proizvajal ARM-procesorje (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Procesorji
5015222 (12438) hojnikb
»

Razvoj Windows za 64-bitni ARM v teku

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
114844 (3733) Invictus
»

ARM Cortex-A15 naj bi bil deloma konkurenčen arhitekturam x86

Oddelek: Novice / Procesorji
186838 (5707) PrimozR
»

Qualcomm sodeluje z GlobalFoundries

Oddelek: Novice / Nakupi / združitve / propadi
233664 (2962) kuglvinkl
»

ARM in GlobalFoundries

Oddelek: Novice / Android
173611 (3255) Dr_M

Več podobnih tem