Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.
Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso dokončni) na žalost leži točno na osi sistema, ki se sicer nahaja v ozvezdju Strelca in je od Zemlje oddaljen 8000 svetlobnih let. Na srečo gama izbruhi v sami okolici Zemlje niso ravno vsakodnevni pojav, vsekakor pa ne nekaj, kar bi si želeli ogledovati na osi takšnih sistemov - prav takšen gama izbruh bi naj namreč pred 443 milijoni let povzročil množično izumrtje, v katerem je preživelo le 40 % takrat živečih bitij.
to pomeni da svetloba potuje 8000 let do nas in to kar sedaj vidimo je bilo tam pred 8000 leti.. zato je možno da je crknila pred 7999 leti in bo vsak čas po nas sicer pa mi to zveni kot neka paranoična novica.. kako so lahko ugotovili da ležimo točno na osi zadeve ki je tako oddaljena?
Pa kaj če nas pokonča, saj že zdaj vemo da nismo nesmrtni. Tisti ki pa bodo na srečo na za(gama)dnji polovici zemeljske površine, bodo pa živeli v peklu še naslednjih 10let po tem dogodku. The Chronicles of Riddick film mi nekako asociera na dogodke po tej katastrofi.
2 - Samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do naslednjega, nam bližnjega dogodka
3 - Skoraj gotovo je časa še milijon let
Ampak je pa zdravo, da vam je zdaj lahko jasno, zakaj razvita civilizacija MORA it s svetlobno hitrostjo na vse strani in počediti vse pred sabo, razmontirati velike (in tudi majhne) zvezde. Sicer ni varna.
Kako pa izgleda tak GRB, če do njega že pride. Če si na taki strani planeta, da je GRB takrat na nebu, se nebo ogreje do kakšnih milijon stopinj in umreš.
Že pol milijarde let ni bilo nobenega velika GBR-a okoli nas. Sicer bi se ne špetirali okoli GBRjev.
Kakšna je verjetnost, da bo potem letos? Dobra milijardinka. Kakšna, da v naslednjih milijon letih? Še vedno piškava.
Je pa že bolj verjetno, da se avstralski znanstveniki motijo, kot da se kaj tako malo verjetnega zgodi.
Verjetnost je vedno Bayesova. Pogojna.
Sem že v eni drugi temi razlagal. Če si videl v eni poker igri istočasno FR in poker asov, so bolj verjetno goljufali. Se bolj verjetno lažeš. Imaš bolj verjetno halucinacije.
Q: Ti res ne boš dobil Nobelove, ti povem. Na oni strani planeta umrejo par ur kasneje. Pri tako bližnjem GBR.
A to je blizu 8000 svetlobnih let? Še vedno se najde rešitev za tak obstrel, pa človeštvo bo jasno prešivelo, saj nismo kaki neumni dinozavri, da bi nas bi prva katastrofa pomorila. Če pa že maš scenarij, kaj se bo zgodilo pa nam ga opiši... tako recimo po enournih presledkih z izjemo prvih par minut po minutnih presledkih.
Moj je takle; 1.minuta GBR katastrofe... na prisojni strani obsevanega žarka se ne premika nič več večjega od 10cm (ščurki). 2.minuta ozračje zagori. 3.minuta atmosfera se zakrije z oblaki dima ter pare. 4.minuta novice prepotujejo do še živečih po zemlji. 5.minuta splošna panika med preživelimi. 10.minuta ljudje zapolnejo zaklonišča. 30.minuta zaščitijo zaklonišča proti GBR. 1.ura. še vedno panika kisika le še za vzorec 2.ura zmanjka kisika, pomre kar ni oskrbljeno z kisikom 12.ura še malo večja temperatura zunaj, ampak kdor je na varnem v zaklonišču z hrano in kisikom bo preživel. (rastline pa živali imamo pa že shranjene v arhivih za nadaljno reprodukcijo) 1.dan malce težak dan za zapahi do približno 10 dneva, ko pa že zemlja dobi nazaj prvotno podobo (seveda malce puščavsko in odmrlo). po 10. dnevu pa zaženejo umetne herbarije za kisik, naselijo šotore... potem pa sledi reanimacija narave. In lajf teče 10let tako počasi naprej.
Naj še kdo predlaga kakšni bodo dogodki po katastrofi.
Včasih posmodi snop. Včasih grejo pa gama žarki kar na vse strani. Potem pa tudi še snop v dve nasprotni strani. Zadane pa na 8000 svetlobnih let snop ZELO težko. Mora biti na kakšno ločno minuto natančen.
> A to je blizu 8000 svetlobnih let? Še vedno se najde rešitev za tak obstrel,
GBR je smrten na 8000 let, če te zadane. Morje zavre.
Je treba vedet, da za maso našega Sonca snovi, se pretvori v gama žarke v kakšni sekundi. Nimamo šans, če gre za pretvorbo velike zvezde v črno luknjo.
>>> A to je blizu 8000 svetlobnih let? Še vedno se najde rešitev za tak obstrel, pa človeštvo bo jasno prešivelo, saj nismo kaki neumni dinozavri, da bi nas bi prva katastrofa pomorila.
po mojem mnenju, če nas tole doleti v naslednjih 10 letih smo screewed. tiste thomasove singularnosti še nekak ne vidim niti za naslednjih 20 let. :>
ločna minuta na 8000 SL... hehe... meni se sliši dokaj nikakva verjetnost...
glede onega scenarija pa mislim, da če Zemljo doleti nek tak snop ki bi vse nezaščitne pobil... da bi potem zemlja bila kar way več dni kot 10 pod posledicami.
When a very massive star explodes, the inner core collapses, forming a black hole, while the outer layers explode outwards. Due to a complex and fierce collusion of forces in the core, two beams of raw fury can erupt out of the star, mind-numbing in their power. Composed mostly of high-energy gamma rays, they can carry more energy in them than the Sun will put out in its entire lifetime.
Torej to izda več moči kot pa sonce v celem svojem življenju.
To pa ni hec. Zdaj je res vprašanje kolko bo snop širok ko je naciljana os vrtenja zemlje okoli sonca, pa če se ni že v teh 8000 SL že to razpadajoče osončje oddaljilo (saj veste če gledamo to z zemlje potem je že 8000SL oddaljeno zdaj že na drugi lokaciji možno tudi pod drugim kotom zbiranja v črno luknjo.
Nič sekirat. Mamo že ogledanih 5 rezervnih planetou ki so podobni zemli. Najbljižji je 27.2 SL najblolj oddaljen je pa 50 SL. Planeti se imenujejo: beta CVn, HD 10307, 51 Peg, 18 Sco, HD 211415 Kdaj gremo.....
Naj me kdo popravi, ce sem jaz o zivljenju zvezde narobe poucen, ampak a ni tako, da ni nujno, da se zvezda sesede v crno luknjo?
Ko zvezda pokuri gorivo, se zacne vsa masa, katero so reakcije v zvezdi drzale na neki razdalji, posedati proti sredici zvezde. Ta se zaradi tega zelo segreje in v eksploziji odda odvecen material v vesolje. Ce je oddala dovolj materiala bo zasijala kot bela pritlikavka, sicer pa se bo sesedla v crno luknjo ali nek njen malo manj masiven priblizek.
Že pol milijarde let ni bilo nobenega velika GBR-a okoli nas. Sicer bi se ne špetirali okoli GBRjev. Kakšna je verjetnost, da bo potem letos? Dobra milijardinka. Kakšna, da v naslednjih milijon letih? Še vedno piškava. Je pa že bolj verjetno, da se avstralski znanstveniki motijo, kot da se kaj tako malo verjetnega zgodi. Verjetnost je vedno Bayesova. Pogojna. Sem že v eni drugi temi razlagal. Če si videl v eni poker igri istočasno FR in poker asov, so bolj verjetno goljufali. Se bolj verjetno lažeš. Imaš bolj verjetno halucinacije.
Glede same izpeljave nimam nobenih pripomb. Drugo je pa realnost... Saj veš, tista standardna, laž, še večja laž, statistika. Samo na malo drugačen način bom povedal, glede na to, da imam izkušnje iz Casinoja (na pravi strani mize )
Jeba je, ker vsem statističnim izpeljavam navkljub kroglica ne ve, da je verjetnost, da pade zate ugodna številka, 1:36. Še večja jeba je, ker kroglica ne ve, da če je 36x padla na napačno številko, "mora" sedaj končno pasti na pravo. Oz. obratno - ne ve, da če je pravkar zadela tebi všečno številko, da bi sedaj po verjetnosti morala 36x falit. Kroglica je enostavno glupa in velja edino to, da je v vsakem metu verjetnost, da zadane KATEROKOLI številko (približno) enaka. Če rečemo, da met = zvezda...
V svoji Casinojevski karieri sem večkrat doživel, da je ISTA številka padla 2x, 3x ali 4x zapored. Neuradni rekord, ki ga je dosegel moj sodelavec, je bila 7x zapored ista številka. (Ja, Italjan na drugi strani mize je mislil, da je umrl in da je v raju.) Glede na prejšnji odstavek lahko rečem samo, da se tista zvezda verjetno prav tako ne spozna na statistiko in da ji je prav vseeno, kdaj nas bo obsevala.
Oz še drugače: mi se lahko tolažimo z verjetnostjo, ampak to je še vedno zgolj verjetnost. Nam neugoden dogodek je zgolj manj verjeten, ne pa nemogoč.
Kot sem rekel, verjetnost je vedno pogojna, Bayesova.
Kakšna je verjetnost, da 4 krat zapored pade ruleta na isto številko? 1/36^3 (= slabih 50 tisoč) ob predpostavki, da je miza s pilotom vred res random. Če se špila leta, to ni tako težko tudi zares doživeti.
"Apriorna" verjetnost, da dobimo GRB v bližini v naslednjih 10000 letih, je na podlagi preteklih dogodkov precej majhna. Ko recimo pa upoštevamo še to, kar vidimo zdajle tamle proti Strelcu nekje, gre ta verjetnost lahko tudi BISTVENO gor.
Ampak treba je upoštevati cel "network" različno verjetnih situacij, ki lahko vplivajo na izid izračuna.
Kot naprimer:
A - naša teorija GRB je pravilna
AND
B - že pol milijarde let ni bilo takega dogodka v bližini
AND
C - avstralski znanstveniki vidijo prav, da v 100000 letih bo BUM, ki bo čistil Zemljo
Takšen scenarij (A AND B AND C), da bi bil verjeten, ima šibko vsaj točko C.
Potem je treba tole še bolj razdelat. C razpade vsaj na:
D - njihove meritve so zanesljive
AND
E - njihovi izračuni iz meritev so pravilni.
In tko naprej. Ko imaš enkrat kakšnih 20 takih dogodkov, katerih "network" da katastrofalni GRB ... potem šele nekako lahko izračunaš kje smo.
Tko "noben" ne dela in računa, moral bi pa vsak.
Intuitivno celo ljudje to vedo, zato pa hodijo s takimi ven, kot nebivedu. Prezirljivo pihne, da gre za nakladanje, čeprav ne pozna astrofizike. Ve pa, da je malo verjetno da se zgodi konjunkcija malo verjetnih dogodkov. Je že bolj verjetno, da fensipensi sajntisti spet neki bluzijo. V komplicirani Bayesovi formuli mu to da tak rezultat, na čisto intuitivni ravni.
Tako kot gibon intuitivno reši sistem diferencialnih neenačb in ne omahne z veje pri skoku na sosednje drevo, čeprav piha močan nasprotni veter.
Tudi človek intuitivno hitro odkrije razne "cheats" kljub temu, da kompletna pripadajoča Bayesova formula pogojnih verjetnosti za "network" bi pokrila celo steno.
Seveda pa je takšno računanje nekoliko približno in gibon včasih omahne 30 metrov globoko in umre.
p.s.
> Neuradni rekord, ki ga je dosegel moj sodelavec, je bila 7x zapored ista številka.
Bolj verjetno, da to ni res. Je (daleč) bolj verjetno da nekdo sfabricira takšno zgodbo, kot da bi bila avtentična.
imagodei> Neuradni rekord, ki ga je dosegel moj sodelavec, je bila 7x zapored ista številka. Thomas> Bolj verjetno, da to ni res. Je (daleč) bolj verjetno da nekdo sfabricira takšno zgodbo, kot da bi bila avtentična.
Ne, ne, to je undisputable. Sem bil zraven oz. delal na sosednji mizi. Na sedemnajstici, ki je padla sedmič, je bilo v dveh(!) stolpcih toliko žetonov, da je bilo že treba merkat, da se ne bi vse skupaj sesulo. Da ne omenjam lateralov, kavalov, karejev in podobnega. Osmič je seveda velika večina priigranega šla nazaj banki.
Kaj pa če bi to mal drugač zračunu? Mogoče kolk natančno vemo sedaj kam bo snop šel + - i minuto? Pol pa kolk natančno nas mora snop zadet +1 -1 sek verjetn. Se pravi kake 60/1 + ostal izračun... Prepuščam vam se nism tolk poglobil.
Further research would be required to determine if we are exactly in line with the axis of the system – but even if we are, we probably still have hundreds of thousands of years to come up with a solution, said Tuthill.
Poleg tega pa sklepajo da je pravokotno na nas zaradi oblike spirale, ki naj bi izgledala da je pravokotno na nas. Če en znak odnesem 10 m proč od človeka pa ga obrnem za 2 stopinji pa ne bo vedu al je al ni obrnjena proti njemu pravokotno. To je samo hipoteza.
Je pa možen dogodek pač kjerkoli v ozvezdju. Ta zvezda je kot pise polovico galaksije oddaljena od nas. (rob - center)
kolikor se jaz spoznam na statistiko, je verjetnost da nas ta GRB zadane približno podobna verjetnosti, da se na vseh ruletah v srednje velikem kazinoju dvakrat zapored pojavi ista številka v roku ene ure - če upoštevam verigo, ki jo je navedel thomas
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Kolikor vem, magnetno polje do neke mere ščiti pred tovrstnim sevanje. Se pravi bi lahko v prihodnosti ljude naredili močno magnetno polje in tako zaščitili Zemljo. Takšno polje pa bi postavli nekje na točko med Zemljo in tisto problematično zvezdo. Dlje od zemlje, ko bi postavili ta magnetni ščit, manjši bi lahko bil. Zagnali in transportirali pa bi ga lahko seveda na vesoljski ladji. Samo da časa ne zmanjka
Najbolj zoprno je to, da tisti snop ni ravno idealni laserski žarek, pač pa divergira.
Tako, da možnost za eno tako manjšo osmoditev ni tako majhna. Pred kakšnima dvema milijonoma let smo baje imeli zadnji tak primer, ki je pokopal celo vrsto velikih rib.
Nihče ne ve kaj dosti. Večji problem je v tem, da nekateri mislijo, da nekaj vejo, pa v resnici nič ne vejo. Osnovna ideja pa ostaja. Če se gama žarke pri takih izbruhih da blokirati, jih pač blokiraš nekkje daleč od Zemlje, saj rabiš tako pokriti manjšo točko. Gotovo boljša misel od tiste Thomasove, češ, da bi šli tja in uničili problematično zvezdo?? Halo. Koliko časa pa bomo rabili do tja in kako sploh uničiti zvezdo. Nič kaj dosti ne veš. Verjetno si ravno zato precej nerealen.
Ni straha, nas bodo že Američani rešili. To dokazujejo v vseh mogočih filmih katastrof. En znanstvenik nekje ima že napol razvit ščit, ki ga bodo dokončali tik pred katastrofo....
Ok malo iz konteksta, se mi pa hecno zdi vseeno. Ja tole bi bila precejšna smola za zemljo. Verjetno bi bilo dobro povečat ločljivost slik, da bi natančneje ugotovili kam tista zvezda cilja. Bi bil storžec dovolj velik, da bi osmodil cel naš sončni sistem? Kaj bi se zgodilo z soncem, ko bi ga zadel takšen snop? Bi sonce povečalo svojo temperaturo?
Never trust a computer you can't throw out a window
Mici, ne opletaj bret veze. S ščitom bi morali zaščititi tudi vsaj še Sonce. Niti v Jupitru ni dovolj materiala za kaj takega.
Edina realistična opcija je, poslati tja nanosonde, ki bodo razgradile zvezdo. Se razmnožile in delale par let ali ne vem koliko, na razstavljanju zvezde.
To itak moramo narest z vsemi zvezdami na nebu, sicer nas bo prej ali slej kaj doletelo.
Gotovo boljša misel od tiste Thomasove, češ, da bi šli tja in uničili problematično zvezdo?? Halo. Koliko časa pa bomo rabili do tja in kako sploh uničiti zvezdo. Nič kaj dosti ne veš. Verjetno si ravno zato precej nerealen.
Full nano bo tukaj relativno hitro (imo najkasneje v 100 letih).
Takrat ni noben problem poslat tja friendly goo z skoraj svetlobno hitrostjo, ter poskrbet da ne strelja po nas, ampak raje računa za nas. "Nas" takrat seveda še zdaleč nebo več samo na zemlji, ampak se bomo izvajali vsaj po vsem osončju.