TG Daily - Binarne oz. dvojne zvezde ter sistemi, sestavljeni iz več kot dveh zvezd, so dokaj običajni. Znanstveniki ocenjujejo, da je kar tretjina zvezd v naši galaksiji, Mlečni cesti, takšnega tipa, medtem ko sta preostali dve tretjini običajne, eno-zvezdne narave. Vseeno pa nedvomno izstopa 1600 svetlobnih let oddaljena binarna zvezda, poznana pod imenom HM Cancri oz. RX J0806.3+1527, kjer beli pritlikavki ena okrog druge zaokrožita v le 5,4 minutah. Zvezdni sistem, ki se nahaja v ozvezdju Raka, je tudi eden izmed najmanjših, saj zvezdi ena okrog druge krožita na razdalji le ~80.000 kilometrov, kar je približno četrtina razdalje med Zemljo in Luno.

Ta zvezdni sistem je bil sicer odkrit že leta 1999, a takrat znanstveniki, ki so...

Slashdot - GLAST (Gamma-ray Large Area Space Telescope) je teleskop, ki ga je NASA izstrelila lani in po vesolju opreza za gama sevanjem. Ti žarki niso nič drugega kakor fotoni z zelo visoko energijo, ki nastajajo na različne načine, običajno ob radioaktivnem razpadu nestabilnih jeder. GLAST sicer prvenstveno strmi v oddaljeno vesolje, a je v prvih 14 mesecih delovanja zaznal tudi 17 izbruhov gama sevanja na Zemlji. Nekateri izmed teh, ki so sicer vedno nastajali med nevihtami, so vsebovali celo podpise, značilne za anihilacijo antimaterije. Med dvema nevihtama naj bi tako zaznali emisije gama žarkov intenzitete, ki jih lahko pojasnimo le z anihilacijo pozitronov, so objavili v četrtek na...

New Scientist - Kitajski znanstveniki na Univerzi v Nanjingu so uspeli izdelati črno luknjo, ki se obnaša kot prava, vesoljska črna luknja, a na našo srečo to velja le za elektromagnetno valovanje, zaenkrat v mikrovalovnem spektru. Črna luknja, ki požira mikrovalove, za požiranje ne uporablja gravitacije, ki bi bila dovolj močna za ukrivljanje žarkov, temveč elektromagnetno valovanje preprosto absorbira. Teoretičen del izdelave naprave sta v začetku leta v članku predstavila Evgenij Narimanov in Aleksander Kildišev z Univerze v Purdueju. Znanstvenika sta bila tudi presenečena, da je do dejanske izvedbe prišlo že tako kmalu po objavi članka. Črna luknja je sestavljena iz 60 kolobarjastih trakov,...

BBC - Raziskovalci britanske univerze St.Andrews so 520 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Bika odkrili morda najmlajši planet do zdaj. Plinasti velikan, ki je 14 krat večji od Jupitra, kroži okoli manj kot 100.000 let stare zvezde HL Tau in naj bi bil star manj kot 2000 let.



»Pravzaprav ga sploh nismo iskali. Bili smo zelo presenečeni,« je ob odkritju povedala dr. Jane Greaves, raziskovalka na omenjeni univerzi. Znanstveniki so planet odkrili med razsikovanjem velikega diska plinov in prahu okoli HL Tau, ki je zaradi izrazite svetlosti in velikosti, še posebej primerno mesto za iskanje planetov v nastajanju. »Naslednji potrjen najmlajši planet je star 10 milijonov let,« je dodala...

NASA - Znanstveniki so pred štirimi dnevi ob umiranju zvezde zabeležili rekordni izbruh gama žarkov. Velikanska eksplozija, ki je bila od nas oddaljena 7.5 milijard (!) svetlobnih let, je bila tako svetla, da je bilo za kratek čas možno videti njen blisk tudi s prostim očesom.
Iz oddaljenosti v svetlobnih letih lahko sklepamo, da takrat, ko se je eksplozija dejansko zgodila, Zemlja še ni obstajala.



Omenjeni izbruh je sprožil detektorje na samodejnem Nasinem satelitu Swift, s katerim jim je uspelo posneti dogajanje. „Najprej smo mislili, da je nekaj narobe s satelitom,“ je dejal Neil Gehrels...

Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.



Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso...

Slo-Tech - Ameriški astronomi so odkrili diamant v velikosti planeta. Gre za srce nekdanje zvezde, ki je nekoč svetila kot naše Sonce. Orjaški diamant je oddaljen 50 svetlobnih let in se nahaja v ozvezdju Kentavra, v premeru pa meri 4000 km.

Znanstveniki so poimenovali orjaka Lucy po pesmi Beatlov: "Lucy in the Sky with Diamonds."



Več informacij v izvorni novici.

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj...

Slo-Tech - Za spremembo bomo danes začeli povsem matematično. Wolfram Research poroča, da so iskalci Mersennovih praštevil v projektu distributiranega izračunavanja GIMPS (deluje na podobnem principu kot SETI in Folding), verjetno našli 42. znano Mersennovo praštevilo in največje praštevilo doslej. Verjetno zato, ker morajo eksponent -- ki ga za zdaj še nočejo izdati, ve pa se, da ima število manj kot deset milijonov števk v decimalnem zapisu, torej je med 24.036.584 in 33.219.253 -- še dodatno preveriti, da izključijo možnost napake pri izračunu Lucas-Lehmerjevega testa.

Zanimiv podvig je uspel Joséju Gómezu-Rodríguezu in njegovi ekipi z madridske univerze, ko so uspeli posneti fazne spremembe...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...

The Register - Nedavno je mednarodni ekipi astronomov uspelo s H.E.S.S. (High-Energy Stereoscopic System), skupino štirih teleskopov v Nambiji, posneti prvo sliko supernove v gama delu EM spektra. S tem so dokazali, da so supernove eden izmed mnogih virov kozmičnih žarkov, visokoenergijskih žarkov, ki nas vsakodnevno bombardirajo.

Kaj je pri tem tako posebnega? Gama žarki imajo to nerodno lastnost, da prehajajo skozi skoraj vsako snov in jih je tako skoraj nemogoče "ujeti" ter upodobiti. Tokrat so si pomagali s sevanjem Čerenkova. Na kratko, to je sevanje, ki ga snov odda, če jo preleti nabit delec s hitrostjo večjo kot je hitrost...

New Scientist - Ne, jutri pa še ne - leta 2007 pa že mogoče. Tako napoveduje Robert Clark z univerze New South Wales v Sydneyu. Datum je presenetljiv saj je bila pred kratkim ta tehnologija za mnoge še krepko v povojih. Težava tehnologije je namreč ta, da so delci (atomi, elektroni, fotoni) izredno občutljivi na zunanje vplive. Clarku pa je očitno uspelo izdelati čip, ki kljubuje vsem tehnološkim oviram. Nekaj podobnega naj bi dosegli tudi naši severni sosedje Avstrijci na univerzi v Innsbrucku. Kvantni klik!